Klical na servis, a nikogar priklical

Neko majsko popoldne pred dvema letoma sva z ženo obiskala tri prodajne salone na ljubljanski Tržaški cesti. V prvem sva si dvajset minut ogledovala zaželeni avtomobil, pa naju trgovec ni niti pozdravil, kaj šele da bi nama rekel: "Oprostite, imam stranko, posvetil se vama bom, kakor hitro bom mogel, vaju lahko s čim postrežem?" Ne, po dvajsetih minutah sva iz salona odšla neposredno mimo prodajalca, pa še trznil ni.

V drugem salonu sva srečala prodajalca, zelo zaposlenega s papirji. Rekel nama je: "Ja, kar poglejta si ga, tam so pa prospekti in ceniki." Prav imate, res sva se hitro pobrala. "Hvala, sva izvedela, kar sva hotela."

V tretjem salonu nama je uspelo s prodajalcem celo poklepetati. A sva ga hitro imela dovolj, ko sva mu že tretjič zapored rekla, da modrega karavana ne bova vzela, pa če še tako spusti ceno. A nama je še kar težil s konkretnim avtom, ki je pač stal na dvorišču.

Ob izkušnji sem dobil občutek, da trgovcem na Tržaški kljub krizi ne gre prav nič hudo.

O tej nakupovalni prigodi sem januarja letos na ponovoletni poslovni večerji pripovedoval direktorju ene od bolje prodajanih znamk v Sloveniji. Ker ima pod svojim nadzorom tudi enega od omenjenih trgovcev na Tržaški cesti, je bil pravzaprav vesel, da sem mu dal priložnost, da pove, kako močno so napredovali v zadnjih dveh letih. Namreč, pojasnil mi je, da so prav pri konkretnem trgovcu zamenjali skorajda vse osebje. Z zadovoljstvom je povedal, da se je obdobje pomanjkanja kadrov na tem področju končalo in da je bilo razmeroma preprosto dobiti nove ljudi. Povedal je, da so močno okrepili ekipo, ki skrbi za trgovce, pa tudi, da zdaj še bolj redno izvajajo teste s skritimi kupci. Saj veste, to so tiste stranke, ki se vedejo, kot da jih zanima avtomobil, v resnici pa jih zanima samo odziv trgovca.

Moram reči, da me je direktor januarja resnično prepričal. No, danes nisem več tako prepričan, da je vse skupaj šlo res na bolje.

Svojo "razbitino" sem namreč želel popraviti na servisu pri trgovcu, ki mi ga je omenjeni direktor predstavil kot (po njihovih internih raziskavah) najboljšega v Sloveniji. Kliknil sem torej na spletno stran tega trgovca, hitro našel direktno številko sprejemnika na oddelku, ki skrbi za popravila karoserij. Klical, nihče se ni javil. Na spletni strani sem nato našel številke še drugih servisnih sprejemnikov, a razen "Morate drugam poklicat', 497 na koncu" nisem dobil nikogar, pa čeprav je bil med temi številkami tudi direktor servisa. Klical sem v delovnem času, da ne bo ugibanj (delovni čas je naveden tudi na spletni strani).

Verjetno bi lahko poklical v prodajni salon ali pa kakšno centralo, a se človek naveliča poslušanja tu-tu tu-tu tu-tu. Po sedmih klicih si sploh nisem več želel navezati stika s tem trgovcem. Le kaj za vraga objavljajo toliko številk, če na njih ne moreš dobiti prave osebe? Nauk zgodbe bi lahko bil "Na spletni strani ne ponujaj tistega, česar ne moreš zagotavljati!". Vsekakor bi bilo za tega trgovca bolje, če bi neuspele klice preusmerjal na telefonsko tajnico, če že za pravo nimajo budgeta. Saj jih sovražim, te telefonske tete, a bi zmogel pustiti kratko sporočilce, naj me pokličejo, da se dogovorimo za termin. Sicer pa je v današnjih časih mogoče neuspele klice vrniti, kajne?

Kakorkoli že, nato sem klical k veliko manjšemu trgovcu, k nekemu družinskemu podjetju. Telefon je dvignila prijazna gospa, ki mi je žal sporočila, da servisnega sprejemnika ta hip ni blizu, a da jim lahko pustim številko in me bo poklical. Gospod si je (za malico?) vzel pol ure več kot obljubljenih petnajst minut, a nato sva vse uredila.

Ne vem, kaj naj si mislim ob vsem tem. Vedno sem bil zagovornik večjih podjetij, češ da so bolje urejena in tako bolj odporna na slabe dneve in neiznajdljivost zaposlenih. Vedno sem se navduševal nad premišljeno zasnovanimi delovnimi procesi v velikih podjetjih in v pogovoru z omenjenim direktorjem sem dobil občutek, da je delovni proces vse prodajne izkušnje pri njegovi znamki res vrhunsko dodelan.

Danes to težko zagovarjam. Očitno pametno razmišlja moj prijatelj, ki je že dvakrat zamenjal znamko avtomobila, ker je "njegov" serviser zamenjal delodajalca.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.