Kaj imajo najboljši avtomobili dirke v Le Mansu, kar bo del naših vozil čez 10 let?

Le Mans potrdil sloves poligona avtomobilskih tehnologij prihodnosti

Svetovno prvenstvo vztrajnostnih dirk je v zadnjem desetletju – kot protiutež drugim prvenstvom, kjer je zaradi iskanja nižjih stroškov FIA prepovedala marsikatero dražjo tehnologijo – postalo eno glavnih prizorišč testiranj in predstavitev tehnoloških inovacij velikih avtomobilskih proizvajalcev. Prav prek vztrajnostnih dirk, med katerimi je seveda daleč najbolj odmevna 24-urna dirka v Le Mansu, smo v zadnjih desetletjih videli razvoj športnih turbodizelskih motorjev, pa žarometov v LED in laserski tehnologiji, digitalna vzvratna ogledala na osnovi visokoločljivostne kamere in vse učinkovitejše hibridne sisteme. Tako dirkanje seveda stane več milijonov evrov, a kar zna FIA prisluhniti proizvajalcem in njihovim željam prilagajati tehnične pravilnike, tudi taki vložki iz vidika marketinško-razvojnega vlaganja dobijo svoj pomen.

Že podatek, da so letošnji najboljši prototipi razreda LP1 v Le Mansu pri doseganju boljših časov porabili 30 odstotkov manj goriva (energije) kot pred dvema letoma, kaže na glavni tehnološki poudarek francoske vztrajnostne dirke. Lov za nižjo porabo in ogljičnim odtisom ter boljšim izkoristkom energije, ki ga danes proizvajalci lovijo v vsakdanjih avtomobilih, razvijajo prav prek te vztrajnostne dirke. In avtošport je bil v zadnjih dobrih stotih letih glavno gibalo avtomobilskega razvoja.

Porscheja čez ciljno črto pripeljal Nemec, ki ga je nekoč premagoval najbolj obetavni dirkač iz Slovenije

Zmagovalni porsche 919 hybrid je po 24 urah dirkanja čez ciljno črto zapeljal Nemec Nico Hulkenberg. To je prav tisti dirkač, danes eden zvezdnikov karavane formule ena, ki si je v mladosti zmagovalne stopničke v kartingu delil s slovenskim talentom Davidom Rotarjem. Toda eden med njima je bil Nemec, drugi pa Slovenec in to bržkone že razlaga, zakaj eden med njima že nekaj let ne dirka več, drugi pa je danes veliki profesionalni dirkač in eden treh Porschejevih zmagovalcev prestižne dirke.

Porschejev dirkalnik za Le Mans druge generacije je letos poganjal bencinski turbo motor s komaj štirimi delovnimi valji. Nemci so prekinili prevlado zmagoslavij dizelskih motorjev, obenem pa tudi pokazali na zmogljivost motorjev kljub trendovskem »downsizingu« tako delovne prostornine motorja kot števila valjev. Ta osnovni motor, ki je poganjal zadnji kolesi, je imel moč 368 kilovatov oziroma 500 "konjev". Dva dodatna električna motorja sta poganjala še sprednji kolesi in tako zagotavljala dirkalniku teoretični štirikolesni pogon. Obema električnima motorjema je moč zagotavljala energija, ki jo je dirkalnik dobil iz izkoriščene kinetične energije med zaviranjem in toplotne energije, ki se sprošča pri izpušnih plinih. Energija, ki je pred desetletjem izpuhtela v nič, danes pomeni dodatnih do 294 kilovatov oziroma 400 "konjev" moči.

Kljub večji zmogljivosti skoraj tretjino manjša poraba goriva kot pred dvema letoma

Tak porsche ima kar 735 kilovatov oziroma tisoč »konjev« sistemske moči hibridnega pogona. V enem 13,6 kilometra dolgem krogu lahko porabi največ 4,76 litra bencinskega goriva. Če pri tem upoštevamo, da približno 70 odstotkov krog prevozi s polnim plinom in na najdaljši ravnici dosega hitrost prek 330 kilometrov na uro, to resnično ni veliko. Poraba goriva, kot že rečeno, je za skoraj tretjino manjša kot v Le Mansu pred dvema letoma.

Trije prototipi regenerirajo energijo, ki bi povprečnemu gospodinjstvu zadoščala za pet mesecev

V enem krogu porschejev dirkalnik pridela in porabi osem megadžulov oziroma 2,2 kilovatnih ur energije. Zmagovalni prototip je v 24 urah prevozil kar 395 krogov. In če bi jih upoštevali dobrih 300, ki so jih odpeljali pod polno obremenitvijo, je avtomobil zgolj iz zaviranja in izkoristka izpušnih plinov dobil energijo, s katero bi se moderni električni avtomobil lahko peljal skoraj pet tisoč kilometrov daleč. Izračuni so kajpak informativni in okvirni, a kažejo na pomemben napredek pri hibridni tehnologiji in izkoristku energije. Morda nam je za Porschejevo, Audijevo in Toyotino tovarniško moštvo v domačem naslonjaču vseeno, a ko bo čez nekaj let taista tehnologija za tretjino zmanjšala tudi porabo našega osebnega avtomobila, bomo te številke znali upoštevati.

Pri Audiju so razkrili, da so njihovi trije prototipi v 24 urah regenerirali 1.263 kilovatnih ur energije. To bi povprečnemu gospodinjstvu omogočalo dovolj energije kar za pet mesecev.

Tak dirkalnik pa potrebuje tudi vrhunsko podporo inženirjev. Za vsak tovarniški prototip je tako Porsche predvidel 23 posameznikov. Med temi so bili inženirji za vse pomembnejše vitalne dele vozila (motor, menjalnik, aerodinamiko …) kot tudi računalniško podporo in pravilno delovanje hibridnih ter električnih sistemov. Za tri dirkalnike pa je skrbelo 68 moških in ena ženska – to je bila inženirka za menjalnik pri enem izmed treh Porschejevih avtomobilov.

Tekmeci za shranjevanje energije uporabljajo tudi vztrajnike

Če je lani Audi v Le Mansu po zaslugi izredne učinkovitosti in konstantnosti zmagal tudi z objektivno ne najhitrejšim prototipom, so imeli letos na dirki za vnovično zmago tudi preveč smole. Zadovoljiti so se morali s tretjim mestom. Njihov dirkalnik je poganjal štirilitrski turbodizelski motor V6, ki pa za razliko od Porscheja zavorno energijo pretvori v električno in jo nato shrani v vztrajniku. Osnovni motor ima moč 410 kilovatov oziroma skoraj 560 "konjev".

Na sistem vztrajnika bodo prihodnje leto prestopili tudi pri Toyoti, kjer za pogon dirkalnika sicer skrbi petlitrski bencinski motor V8. To le dokazuje širino in privlačnost tehničnih pravil FIA, ki na eni dirki združi avtomobile zelo različnih osnovnih usmeritev, a so ti na dirkališču vseeno zelo izenačeni.

V Le Mans se vrača tudi Ford: prihodnje leto v elitni kategoriji kar pet tovarniških moštev

Letos se je v elitno kategorijo LP1 vrnil Nissan, prihodnje leto bodo z dirkalnikom na osnovi novega športnega GT-ja tam vozili tudi tovarniški vozniki Forda. V Le Mansu se bo torej prihodnje leto za zmago v najprestižnejši skupni razvrstitvi pomerilo kar pet uradnih tovarniških moštev velikih avtomobilskih proizvajalcev, ki bodo zagotovo znali pokazati marsikatero tehnično napoved naše skupne avtomobilske prihodnosti.