Evropski oder proti urbanemu zvezdniku: Maraayi največ 8 točk, Mercedes-benzu CLA pa 12

Slovo od temnih oblek in plemenitega vonja po kubankah …. Zvezda za nove generacije

Ker smo v mercedesih vajeni videvati starejše premožne gospode, smo se tokrat na Dunaj v njem odpravile tri za to blagovno znamko netipične voznice.

Priznamo, pozornosti nam ni manjkalo, še posebej, ko smo zmagoslavno parkirale pred dunajsko Stadthalle, kjer je letos potekala Evrovizija, in med navijače stopile v strganih kavbojkah in supergah.

A začnimo v Ljubljani.

Stikala, ki se pretvarjajo, da so nekaj drugega in vse pač ni na dotik

V avto smo se usedle s precejšnjim strahospoštovanjem, nekaj zmede pa je povzročil tudi samodejni menjalnik, ki se je na prvi pogled pretvarjal, da je stikalo za brisalce.

Posledično se stikalo za brisalce pretvarja, da je stikalo za smerne kazalce. Pravzaprav to tudi je. A po uvodnem orientacijskem pregledu nam je avto hitro postal domač.

Tako domač, da bi ga lahko predstavile staršem.

Kot generacija, vajena naprav, kjer se ekrani odzivajo na dotik, se je iz nas nekoliko pošalil še zaslon za navigacijo, ki nostalgično še vedno vztraja na gumbih med sedežema.

Še več, namesto tipkovnice zahteva, da se po črkah sprehajamo z vrtljivim gumbom, kar je poseben zalogaj, ko je treba avtu naročiti, da nas pripelje do Mariahilfergürtla. Ali Ottakringerplatza.

Dunajske ulice pač nimajo kratkih imen.

Zvočniki prenesli tudi evrovizijske poskočnice

Isti zaslon služi tudi za upravljanje z glasbo, drugo najbolj pomembno funkcijo vsakega avta, takoj za vožnjo, seveda.

Me smo se zadovoljile z glasbo z usb-ključka, zvočniki pa so prenesli tudi kompilacijo letošnjih evrovizijskih skladb.

Nos, ki je končno izgubil pecelj

Čeprav zunanjost, ki jo je oblikoval slovenski avtomobilski umetnik Robert Lešnik, na prvi pogled daje vtis, da zaradi padajoče kupejske strehe potniki na zadnjih sedežih ne bodo imeli kam pospraviti svojih glav (in nog), se je CLA izkazal za udobnega za vse potnice.

Edina pritožba od zadaj je prispela le na račun vidljivosti, saj je zaradi visokih sedežev in zatemnjenih zadnjih stekel v zadnjem delu avta vedno za dva odtenka temneje. A to je majhna cena za udobje voznice in sovoznice.

Nasploh zunanjost v vseh pogledih navdušuje, tako zaradi Mercedesovega znaka na nosu, ki ni več na peclju, kot zaradi sprednjih in zadnji vrat, ki nimajo okvirja za stekla. Oblikovno so razred zase so tudi zadnje luči in smerni kazalci.

Hitrost ali varnost? Oboje.

Na cesti je bil CLA zanesljiv in odgovoren, saj nas je ob premajhni varnostni razdalji na to nemudoma opozoril z grozečo rdečo lučko pri merilcu hitrosti (varnostni sistem za preprečevanje naleta).

Občutek varnosti nas je spremljal tako pri višjih hitrostih na avtocesti kot med mestno vožnjo, ko smo se spopadale z lokalnimi vozniki in tramvaji na dunajskih mestnih večpasovnicah. Dobro nam je služil tudi avtomatski menjalnik, ki je skrbel za ekonomično porabo.

Čeprav smo v hotelski garažni hiši parkirale na širše parkirno mesto, namenjeno za dame, smo to naredile bolj iz lenobe kot potrebe. Avto je namreč dobro opremljen s parkirnimi senzorji.¬ Saj ne, da brez njih ne bi zmogle.

Slovenski predstavnici malo, našemu prevozu pa 12 točk

Slovenska uvrstitev na Evroviziji je bila predaleč od zmage, da bi naslednjo pot na izbor načrtovale peš. Slovenska delegacija se bo letos morala zadovoljiti s solidno uvrstitvijo, 14. mestom, me pa smo s CLA potovale kot zmagovalke.