Volkswagen caddy alltrack – multipraktik je zavil na makadam

Caddy je pri Slovencih priljubljen. Bo šminkerski alltrack tudi?

Različica alltrack je zasnovana na preteklo leto predstavljeni četrti generaciji modela caddy, ki pri nas letno najde okoli 900 kupcev – večino od teh v gospodarskem sektorju. Tudi zato je logično, pravzaprav nujno, da Volkswagen odkrito "šminkerskega" paketa alltrack ni omejil izključno na družinske ali štirikolesno gnane izvedenke.

V pridevniku "šminkerski" ne iščite izrazitih slabosti. Privlačnejši videz bolj kot skoraj kateremukoli drugemu avtomobilskemu razredu godi prav lahkim dostavnikom. Ti pač ne slovijo zaradi estetskih prednosti, ampak zaradi uporabnih, zato takšen tretma vsekakor ni odveč.

Očitno bolj fin in (serijsko) bolj uporaben od navadnega caddy-a

V praksi to pomeni, da so serijska platišča večja, obrobe blatnikov iz odporne črne plastike, da so zadnja stekla matirana, zadnje luči temnejše, mreža hladilnika ima tri letvice namesto dveh oziroma ene (običajni caddy furgon).

Pedala so aluminijasta, na splošno je kroma v kabini več kot pri običajnem caddyju, serijski je sicer še skromen usnjen paket (volan, prestavna ročica in ročica ročne zavore), novo je oblazinjenje sedežev in nove so "karbonske" dekorativne letvice.

In medtem ko morajo kupci navadnega caddyja doplačati drsna vrata na levi strani vozila, so pri alltracku serijska, podobno velja za zložljive mizice na hrbtiščih sprednjih sedežev. Toliko na kratko o povečani serijski uporabnosti in šminki.

Na teren? Izberite zaščito podvozja. Alltrack je razmeroma nizek.

Edina novost, ki dejansko poveča njegov doseg zunaj lepše urejenih podlag in je bodo kupci, ki nameravajo z njim dejansko prečiti manj ugledne podlage, na primer gradbišča, zelo veseli, je aluminijasta zaščita pogonskega sklopa.

Alltrack jo bo v primeru pustolovsko navdahnjenih voznikov, tistih, ki bi želeli izkoristiti potencial štirikolesnega pogona s peto generacijo Haldex sklopke, potreboval zaradi dejstva, da od tal ni oddaljen niti milimeter več kot običajne izvedbe – razmeroma skromnih 16 centimetrov.

Kljub temu ekipe, ki je izvedla predstavitev nove izvedbe v centru varne vožnje z različno zahtevnimi pripadajočimi poligoni za terensko vožnjo v bližini Dunaja, ni bilo strah novinca poslati na razmeroma zahtevno terensko in cestno preizkušnjo z enim zahtevnim skupnim imenovalcem – s pomanjkanjem oprijema.

Štirikolesni pogon - odličen v teoriji, ubogljiv v praksi

Poenostavljena teorija pravi tako: navor se s pomočjo elektrohidravlične, večlamelne sklopke od sprednje osi proti zadnji prenaša prilagodljivo, glede na potrebe voznika in vozne razmere, krmili pa ga elektronska enota. Ta se modro odloča glede na številne pridobljene podatke, med drugim upošteva tudi hitrost vozila in kot sprednjih koles, navor pa med osema deli do razmerja 50 proti 50.

Mehanske zapore diferenciala ni, tudi tu z natančnim prilagajanjem delovanja sistemov ABS in ESP vskoči elektronika. Izgub oprijema in zamujenih priložnosti, ko se kolesa nehote odrečejo oprijemu, praktično ni.

Praksa je bila daleč od poenostavljene. Najprej obisk razmeroma nezahtevnega terenskega dela preizkušnje (višina podvozja od tal je diktirala izbiro naklonov), ki pa ni skoparil z zares slabo oprijemljivo podlago – beri, zahteven makadam z občasno zelo globokimi pastmi manjšega kamenja.

V nasprotju z željami prisotnih inštruktorjev, ki so velevali prečenje ovir pri točno določenih motorni vrtljajih, sem alltrackov pogon poskušal zmesti zdaj s (pre)hitrim, zdaj s (pre)počasnim lezenjem po neugodni podlagi. Preklopa iz sprednjega na štirikolesni pogon nisem čutil (to sem pričakoval), hkrati pa nisem zaznal elektronske zmede in paničnega brskanja za oprijemom.

Štirikolesni pogon je vzorno odziven. Manjka le sistem za ...

Odzivnost sistema, ki ni "doma" le v Volkswagnovem koncernu, je brez pretiravanja zgledna in ne pušča odprtih želja. V zameno za vzorno količino oprijema pa mora voznik, še posebej, če je avtomobil opremljen s samodejnim DSG menjalnikom, s stopalko za plin ravnati odločneje.

In še pomislek – zahtevnejši uporabniki bi se utegnili srečatii z neugodnim spustom, kjer bi jim prav prišel sistem za pomoč pri spustu po strmini, ki ga ni na voljo niti na doplačilnem seznamu.

Caddy alltrack (v primeru opcijske izbire štirikolesnega pogona) torej nikakor ni amaterski alpinist, še manj plezalec alpskega sloga – je pa zanesenjaški rekreativec, ki se na poti domov ali v službi, če je že bolj "terenski tip", zlahka prilagodi tudi težjim voznim razmeram in jo mahne počez, brez strahu, da bi s tem ogrozil svoje vitalne organe ali obstal na neugodnem zasneženem klancu, pred katerim bi sicer klonila navadna izvedenka.

Dvoboj kljub hendikepu favorita nepošten

V drugem delu smo se v sklopu treh različnih "nalog" srečali s simulacijo strjenega snega. Primerjava dvokolesno gnanega alltracka s štirikolesno gnanim je bila predvsem ob vzponu blag klanec pričakovano povedna. Prednosti štirikolesnega pogona so, kot je pred kratkim ob vrnitvi z ledenega baleta s škodami zapisal kolega Jure Gregorčič, nedvomne, a pogojene z vztrajno pohojenim plinom.

Fotografija spodaj prikazuje nepošten dvoboj. Bel caddy alltrack, furgonska izvedba, obremenjena z dodatnimi 300 kilogrami tovora in še s sovoznikom povrhu, je bila že na vrhu klanca, ko se je le z voznikom obremenjen nasprotnik od štartne črte oddaljil šele za dobro dolžino vozila. Hkrati velja omeniti, da je bil vzpon v spolzek klanec tudi edina priložnost, da s svojimi prirojenimi čutili zaznam, kako naporno zna biti iskanje oprijema v takšnih pogojih.

Mersko in tehnično enak lani predstavljenemu izhodišču

Tako kot druge izvedenke modela caddy (izključujoč podaljšanega maxi caddy) lahko ponuja do 3,2 kubičnega metra velik prtljažni prostor, katerega največja višina je 1,26 metra, nakladalni rob je z 58 centimetri (62 pri izvedbah 4motion) priročno nizek.

Tudi elektronska podpora je pri alltracku lahko enako obsežna – to pomeni, da lahko lastniki pričakujejo sodobno aktivno-varnostno paleto pomagal – tudi samodejno zaviranje pri hitrosti do 30 kilometrov na uro, pa sistem večnaletnega zaviranja s pomočjo izogiba sekundarnim trčenjem, na doplačilnem seznamu so tudi pametni tempomat, parkirni asistent …