promet
Sreda, 26. 9. 2018, 4.00
5 let, 7 mesecev
So takim avtomobilskim oglasom v Sloveniji šteti dnevi?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,39
2
Kar 600 strani dolga raziskava o prometni varnosti v Sloveniji razkriva najbolj kritične skupine in postavlja pod vprašaj učinkovitost tako popolne prepovedi vožnje pod vplivom alkohola kot tudi ostrih kazni. Opozarja pa tudi na problematiko "drznega" avtomobilskega oglaševanja, ki bi lahko podobno kot pri tobačnih izdelkih in alkoholnih pijačah dobilo omejitve.
Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani je opravil celostno raziskavo, ki vključuje statistične podatke o pregledu prekrškov in kaznivih dejanj s področja prometne varnosti na slovenskih cestah v obdobju od leta 2011 do 2017. Razmerje med statističnimi kazalniki, ki kažejo pozitivne smernice oziroma zmanjševanje tveganj posameznih skupin udeležencev, potrjuje, da se varnost cestnega prometa v Sloveniji postopno izboljšuje.
Ali avtomobilski oglasi res preveč spodbujajo hitro vožnjo?
Če se vožnja pod vplivom alkohola in previsoka hitrost vselej pojavljata med najpogostejšimi vzroki za hujše prometne nesreče, so pri omejenem inštitutu v svoji 600-stranski raziskavi odprli tudi zanimivo področje avtomobilskega oglaševanja. Kot je povedal vodja raziskave Dragan Petrovec, oglasi avtomobilske industrije ne spodbujajo varne vožnje. Po njegovih besedah je oglasna sporočilnost pogosteje usmerjena k hitri in drzni vožnji oziroma zmogljivostim avtomobila.
"Morda bi bilo dobro razmisliti o ukrepih na tem področju, podobno kot je bilo omejeno oglaševanje tobačnih izdelkov in alkoholnih pijač," je povedal Petrovec.
Dragan Petrovec in Igor Velov, direktor Agencije za varnost v prometu, ob predstavitvi obsežne raziskave prometne varnosti v Sloveniji.
600-stranska raziskava bo eden temeljev za prihodnje ukrepe
Obsežna raziskava bo eden izmed temeljev, na podlagi katerih bo Agencija za varnost prometa (AVP) pripravila svoje prihodnje ukrepe. Med te bodo spadali tudi zakonodajni predlogi. Konkretni predlogi za zdaj sicer še niso znani, z njimi pa bo ekipa pod vodstvom Igorja Velova poskušala nadaljevati pozitivne smernice izboljševanja prometne varnosti na slovenskih cestah.
Velov je ob poudaril, da je pri načrtovanju ukrepov, ki jih izvaja AVP, treba vedeti, kaj je vzrok za nastanek prometnih nesreč, in temu primerno prilagoditi aktivnosti. S tem namenom je agencija naročila raziskavo, ki je z obsegom kar 600 strani ena izmed najbolj obsežnih in celovitih v Evropi.
"Če imamo tisoč prometnih nesreč, v njih umre pet oseb. Pri motoristih jih ob enakem številu umre 34. Stabilen trend izboljševanja prometne varnosti se bo nadaljeval, imamo pa nekaj zelo izpostavljenih skupin. Raziskava je pokazala tudi skokovito rast višin kazni za prekrške. V tujini so precej nižje. V Nemčiji, ne da bi sploh upoštevali razliko v kupni moči, tudi do petkrat. Postavlja se vprašanje smiselnosti višanja kazni. Zelo pomembno bi jih bilo tudi hitreje izreči," je pojasnil Petrovec.
Med najbolj tvegane skupine udeležencev v prometu spadajo motoristi, sledijo kolesarji in pešci. Za motoriste veljajo majhna nihanja v številu smrtno ponesrečenih, leta 2011 se jih je smrtno ponesrečilo 28, leta 2017 pa 25.
Delež kolesarjev v prometnih nesrečah se je povečeval v obdobju od 2012 do 2016, nato se je v letu 2017 zmanjšal, število smrtno ponesrečenih pa se nekoliko spreminja. Leta 2011 jih je umrlo 14, leta 2017 pa 11. Med bolj tvegane skupine udeležencev uvrščamo tudi pešce, četudi se število nesreč z njihovo udeležbo zmanjšuje. Število smrtno ponesrečenih v letu 2017 (10 smrtnih žrtev) se je namreč zmanjšalo za 55 odstotkov v primerjavi z letom poprej (22 smrtnih žrtev), zmanjšuje pa se tudi število hudo poškodovanih. Njihov delež med povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom se je iz štirih odstotkov leta 2011 zmanjšal na en odstotek leta 2017.
Delež prometnih nesreč s smrtnim izidom zaradi neprilagojene hitrosti se v obdobju od 2011 do 2017 spreminja med 38 odstotki leta 2011 in 45 odstotki leta 2017, delež prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami je v celem obdobju med 32 in 33 odstotki, delež prometnih nesreč z lahko telesno poškodbo med 22 in 24 odstotki, delež prometnih nesreč brez poškodbe pa med 12 in 14 odstotki. Delež prometnih nesreč s smrtnim izidom, ki so jih povzročili trezni vozniki, znaša 37 odstotkov, delež nesreč alkoholiziranih povzročiteljev pa 52 odstotkov.
Vozniki osebnih avtomobilov so v opazovalnem in analiziranem obdobju od 2011 do 2017 povzročili 64 odstotkov vseh prometnih nesreč s smrtnim izidom zaradi neprilagojene hitrosti, motoristi 23 odstotkov, vozniki tovornih vozil pet odstotkov, kolesarji štiri odstotke, mopedisti dva odstotka.
Če bi se privezovali vsi vozniki osebnih avtomobilov, drugi dejavniki pa ne bi bili slabši od rezultatov iz leta 2017, bi ohranili do 10 življenj na leto, število hudo poškodovanih voznikov osebnih avtomobilov pa bi se zmanjšalo najmanj za 35 udeležencev na leto.
Če bi se privezovali oziroma uporabljali čelado vsi potniki, bi ohranili najmanj štiri življenja na leto, število hudo poškodovanih potnikov pa bi se zmanjšalo za najmanj 35 udeležencev na leto.
Če bi za voznike osebnih in drugih avtomobilov ter motornih koles veljala popolna prepoved uživanja alkohola in bi se zaradi take določbe odstotek alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom zmanjšal na 20 odstotkov, bi ohranili od 15 do 20 življenj na leto. Če bi se odstotek alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s hudo telesno poškodbo zmanjšal na 10 odstotkov, pa bi se število hudo poškodovanih zmanjšalo najmanj za 70 na leto.
2