Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Gregor Pavšič

Torek,
18. 4. 2023,
22.14

Osveženo pred

1 leto

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3,87

29

Natisni članek

mikromobilnost promet promet Ljubljana električni skiro

Torek, 18. 4. 2023, 22.14

1 leto

Z električnim skirojem po ulicah Ljubljane

Divja vožnja: taki so prizori uporabe e-skiroja v Ljubljani #video

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3,87

29

Dve uri vožnje z električnim skirojem po Ljubljani razkrivata vso problematiko teh priljubljenih prevoznih sredstev. Infrastruktura je slaba, asfalt razpokan, steze so pogosto preslabo označene, uporabniki pa se požvižgajo na prometna pravila.

Električni skiroji so v zadnjih letih postali priljubljeno sredstvo osebne mobilnosti in pomemben steber mikromobilnosti v mestnih središčih, kjer pa njihova uporaba lahko povzroči tudi mnogo skrbi in slabe volje. Uporaba električnih skirojev, ki je v zadnjem letu postala uzakonjena, ima vsaj na papirju svoja znana prometna pravila, a je obenem zaradi številnih uporabnikov, pomanjkljive infrastrukture in nedoslednega spoštovanja pravil postala tudi resen izziv prometni varnosti v Sloveniji.

električni skiro AVP
Avtomoto Skrb vzbujajoče številke, ukrepi bodo nujni: nanje prvič šele pri 16 letih?

Primer razpadajoče cestne oznake. | Foto: Gregor Pavšič Primer razpadajoče cestne oznake. Foto: Gregor Pavšič Najprej infrastruktura, ki v Ljubljani res ni blesteča

Z električnim skirojem smo se sredi dopoldneva med tednom dve uri vozili po središču Ljubljane. Čeprav gneča ni bila na vrhuncu kot na primer zgodaj zjutraj ali popoldne, ko se ljudje vračajo iz služb in šol, so bile težave hitro vidne in pravzaprav podobne tistim, ki smo jih pred leti doživeli ob vožnji s kolesom.

Ljubljana do uporabnikov koles ali skirojev prav zagotovo ni tako prijazna kot iz tega vidika najbolj znana evropska mesta. V primerjavi z izkušnjami iz mest, kot sta Amsterdam ali København, kjer so kolesarske steze široke in kjer so površine za avtomobile, kolesarje in pešce večinoma ustrezno ločene, je prostor v Ljubljani za mikromobilnost zelo omejen. Če lahko razumemo, da je sredi mesta težko najti nov prostor za širše kolesarske steze, lahko kritika leti na slabo vzdrževane površine. Razpokan asfalt, skoraj nevidne oznake za kolesarske steze so le del težav, na katere naleti uporabnik. Kdor ne pozna dobro vseh cest in stez, se mora med vožnjo, če le želi voziti po pravilih, večkrat ustaviti in si ogledati, kje in kako mora vožnjo nadaljevati.

Vozilo parkirano na kolesarski stezi. | Foto: Gregor Pavšič Vozilo parkirano na kolesarski stezi. Foto: Gregor Pavšič

Z električnim skirojem se je v mestu dovoljeno peljati po kolesarski stezi. Tam, kjer take steze ni, se voznik pelje po voznem pasu za avtomobile, in sicer ob desnem robu. Na površinah za pešce je električni skiro dovoljeno uporabiti s hitrostjo pešca, kar pa v praksi spoštujejo zelo redki.

Na stezah parkirani avtomobili, v nasprotno smer kolesarji …

Bil sem eden od redkih uporabnikov električnega skiroja z varnostno kolesarsko čelado, njena uporaba je vendarle v porastu. Težave, s katerimi se bo treba spopasti na ulicah, pa so pričakovane in podobne tistim na kolesu. Steze so v središču mesta zelo ozke in skiro je le kak meter oddaljen od avtomobilov. Izjema so steze na nekaterih vpadnicah proti središču, tak primer je nedavno obnovljena Dunajska cesta.

Kolesarske steze so tudi pogosto zaparkirane z avtomobili, na primer taksiji, pa tudi dostavnimi kombiji. Zaradi pogosto deljenih površin je treba paziti ob vožnji mimo avtobusnih postajališč, saj potniki iz avtobusa stopijo neposredno na kolesarsko stezo. Precej pogost je pojav vožnje v nasprotno smer tako kolesarjev kot uporabnikov skirojev. Za prečkanje prometnih vpadnic je treba uporabiti kar dolg "obvoz" oziroma prečkati dva dodatna semaforja, kar vozniku vzame vsaj minuto in pol. Marsikdo raje zapelje kar naravnost v nasprotno smer dovoljene vožnje.

električni skiro | Foto: Gregor Pavšič Foto: Gregor Pavšič

Vožnja v nasprotno smer je zelo pogost pojav. | Foto: Gregor Pavšič Vožnja v nasprotno smer je zelo pogost pojav. Foto: Gregor Pavšič

"Odgovornost mest, da vzpostavijo varno cestno infrastrukturo …"

"E-skiroji imajo lahko pomembno vlogo v mestih trajnostne prihodnosti, ki pa morajo dati prednost varnosti ranljivih udeležencev v prometu. Čeprav menimo, da bi morali vozniki e-skirojev voziti s prilagojeno hitrostjo in bi morali vselej nositi čelade, je na drugi strani odgovornost mest, da vzpostavijo varno cestno infrastrukturo z mrežo ločenih kolesarskih stez in določijo ustrezne omejitve hitrosti, kar je ključno za večjo prometno varnost," je nedavno ob obisku Ljubljane poudaril Antonio Avenoso, izvršni direktor Evropskega sveta za varnost prometa.

Vse težje so namreč posledice prometnih nesreč z udeležbo voznikov električnih skirojev. Lani sta v prometnih nesrečah z e-skirojem umrla dva voznika e-skiroja, oba sta bila samoudeležena, nobeden od njiju pa ni imel zaščitne čelade. Strmo narašča tudi število hudo in lažje poškodovanih, v letu 2022 je bilo vseh poškodb 196, to je še enkrat več kot leto poprej. Lani je policija ugotovila 727 prekrškov, med katerimi prevladujejo nepravilna stran/smer vožnje in neprilagojena hitrost, pa tudi neuporaba čelade, neupoštevanje pravila o prednosti, rdeče luči, uporaba mobitela in slušalk, pa tudi nepravilnosti na vozilu. Do začetka letošnjega aprila je bilo zabeleženih že 25 prometnih nesreč z udeležbo voznika e-skiroja.

Število težjih nesreč in prekrškov strmo narašča

"Policisti so v letu 2020 pri voznikih e-skirojev ugotovili 79 kršitev, v letu 2021 kar 247 kršitev in v letu 2022 že 727 kršitev. Najpogostejše kršitve so nepravilna stran in smer vožnje, neprilagojena hitrost, vožnja pod vplivom alkohola, neuporaba zaščitne čelade in nepravilnosti na vozilu. V porastu je tako število prometnih nesreč kot število ugotovljenih kršitev," pravi Matjaž Leskovar iz sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi.

V letu 2022 sta umrla dva voznika e-skiroja. V letošnjem letu je bilo v prometnih nesrečah udeleženih že 25 voznikov e-skirojev, kar je skrb vzbujajoče, saj se obdobje ugodnejšega vremena šele začenja.

električni skiro | Foto: Gregor Pavšič Foto: Gregor Pavšič

električni skiro | Foto: Gregor Pavšič Foto: Gregor Pavšič

električni skiro | Foto: Gregor Pavšič Foto: Gregor Pavšič

Ne spreglejte