promet
Petek, 29. 9. 2017, 9.48
6 let, 6 mesecev
Sožitje pešcev, kolesarjev in vozil tudi predmet prometne kulture
Prehodi za pešce: kako kaotično je prečkanje ceste v Ljubljani? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,95
En mesec po začetku šolskega leta prehodi za pešce še vedno ostajajo nevarna točka za številne pešce in kolesarje. Okoli šol vozniki bolj pazijo kot drugje v mestu ali na podeželju, sredi Ljubljane pa smo s kamero obiskali tudi še posebej kaotični prehod za pešce.
En mesec po začetku šolskega leta vozniki manj pozorni na pešce
S kamero smo v preteklih dneh obiskali nekaj prehodov za pešce v Ljubljani in primerjali položaj z začetkom septembra, ki zaradi začetka novega šolskega leta prinaša precej večji nadzor nad prehodi za pešce. Medtem ko so prehodi za pešce v bližini šol dobro označeni, je prečkanje ceste zunaj šolskega okoliša marsikdaj nevarno in tudi stresno opravilo.
Vozniki ne opazijo pešca, ki na prečkanje čaka na svoji strani ceste in vsaj po eni strani ceste vozijo mimo. Poglavje zase so prehodi v mestnih središčih, kjer ni semaforja, gneča pa v obe smeri velika tudi zunaj jutranjih in popoldanskih prometnih konic. Avtomobili pogosto ustavijo tudi na prehodu za pešce, prek tega pa se odvija pravi kavbojski rodeo iskanja za svoj centimeter prostora na cesti.
Eden najbolj "divjih" prehodov za pešce je v središču prestolnice
Eno najbolj kaotičnih križišč v Ljubljani je prav gotovo v samem središču, na križišču Kopitarjeve ulice in Poljanske ceste. Ta prehod nima semaforja, gostota prometa pa je na tem delu, ki povezuje središče mesta z južnim delom notranjega prometnega obroča, ves dan velika. Avtomobili pogosto spregledajo pešce, ki čakajo na prehod, prehod za pešce uporabljajo tudi kolesarji (skladno z zakonom bi morali čez prehod peš) in podobno.
Policija na dan v povprečju ulovi 1,4 prekrškarja
Po podatkih policije so v prvih osmih mesecih ugotovili 350 kršitev, povezanih z ustavljanjem vozil pred prehodom za pešce. V polovici septembra so ujeli še 18 takih prekrškarjev. Glede na število prehodov za pešce, ki niso zavarovani s semaforjem, in gostoto prometa je uradno število prekrškov še majhno. V povprečju torej policisti vsak dan ugotovijo le 1,4 takega prekrška. V praksi je teh seveda bistveno več.
Globe za voznike so precej visoke. Kdor ne ustavi pred prehodom za pešce, mu grozi globa 300 evrov in pet kazenskih točk.
Čeprav je problematika varnosti na prehodih za pešce širša in velja za vsa področja v večjih mestih in na podeželju, v nevarnih situacijah pa se znajdejo ljudje vseh starosti, so še posebej ranljivi najmlajši.
Prometne nesreče so po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije glavni razlog umrljivosti otrok in mladostnikov. Slovenija spada med evropskimi državami v povprečje glede varnosti otrok z 1,5 umrlimi otroki v prometu na milijon. Glede na udeležbo v prometu so mlajši otroci najpogosteje udeleženi v prometnih nesrečah kot potniki v osebnih vozilih (50 %), med starejšimi pa tudi kot vozniki enoslednih motornih koles, kolesarji in pešci. Prometne nesreče otrok se večinoma zgodijo znotraj naselij (67 %) ter v popoldanskih urah (med 14. in 21. uro).
V letošnjem letu beležimo 1 smrtno žrtev in 22 hudo poškodovanih med otroki do 15. leta starosti, med umrlimi je bil en otrok do 7. leta kot sopotnik v avtomobilu.
