Na slovenskih cestah letos znova več mrtvih kot leto poprej

Kot je v teh dneh leta že skoraj običajno, bodo tudi ta konec tedna policisti poostreno nadzirali voznike motornih koles in mopedov. Kot sporočajo pristojni, bodo policisti ugotavljali predvsem kršitve, povezane z neprimerno hitrostjo, psihofizičnim stanjem voznikov, uporabo zaščitne čelade in tehnično brezhibnostjo motorjev in mopedov. Vse našteto lahko bistveno pripomore k prometni varnosti, nesreče imajo sicer lahko celo tragične posledice, opozarjajo na policiji.

Letos za desetino več mrtvih kot lani Kot ugotavljajo na policiji, se je število prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami v prvih šestih mesecih leta res zmanjšalo za okoli 40 odstotkov, vendar pa je obenem za okoli desetino naraslo število umrlih v primerjavi z enakim obdobjem lani. Od 57 letošnjih smrtnih žrtev na cestah jih je 24 umrlo zaradi neprilagojene hitrosti, v enakem obdobju lani 22. Med umrlimi je bilo letos kar 14 pešcev, lani v primerljivem obdobju sedem. Lani v Sloveniji zaradi posledic prometnih nesreč umrlo rekordno malo ljudi, 130 Po lanskem rekordno nizkem številu žrtev prometnih nesreč (največ ljudi je na slovenskih cestah umrlo leta 2007, kar 293), ko je na domačih cestah življenje izgubilo 130 oseb, v letu 2011 jih je umrlo 11 več, se letos črna statistika znova povečuje. Pristojni pravijo, da je nemogoče napovedati, kaj to pomeni za drugo polovico leta, vsem pa je jasno, da je zagorela rdeča luč.

Slovenija nima celovitega sistema izobraževanja in vseživljenjskega učenja na področju prometne varnosti Prvi mož javne agencije za varnost prometa Franc Pojbič poudarja, da je razlogov za letošnjo tragično bilanco več, zagotovo pa so vse globlja družbena in gospodarska kriza, nespoštovanje cestnoprometnih predpisov, vsesplošno hitenje in tudi duševne težave ljudi pripomogle k tako črni bilanci na slovenskih cestah. Slovenija je tudi ena od redkih držav, ki žal nimajo sistema celovitega izobraževanja na področju varnosti v prometu in vseživljenjskega učenja, ampak zgolj posamezne akcije, zato imamo spet tako žalostno statistiko, opozarja Franc Pojbič. Štaba: Vprašanje prometne varnosti in statistike nesreč ni tekmovanje številk Robert Štaba iz Zavoda Varna pot opozarja, da Slovenija nima dolgoročno zasnovanega programa varnosti v cestnem prometu, kot ga imajo prometno bolj ozaveščene in resnejše države, njihov edini cilj je dolgoročno zmanjšati število umrlih in hudo poškodovanih na cestah". "Vprašanje prometne varnosti in statistike prometnih nesreč ni tekmovanje številk, ampak celovita dolgoročna dejavnost z jasnimi nameni in ukrepi, ki morajo zagotoviti večjo varnost na cestah z manj nesreč, tudi tragičnih," je prepričan Robert Štaba. Namesto tega se ciklično srečujemo z upadanjem in zviševanjem števila nesreč, tudi tistih s tragičnim izidom,za katerimi pa so zelo tragične zgodbe svojcev umrlih, njihovih sorodnikov in prijateljev, ugotavlja Robert Štaba.

Küzmič: V avtu delamo vse, le na vožnjo smo premalo pozorni … Brane Küzmič, dolgoletni voznik, dirkač in inštruktor varne vožnje zgroženo ugotavlja, da je večje število nesreč s tragičnim koncem le ogledalo slovenske realnosti. V avtomobilu delamo vse tisto, česar nimamo časa postoriti doma, v službi ali šoli, saj smo z mislimi povsem drugje in nismo osredotočeni na vožnjo avtomobila. Pišemo sporočila, telefoniramo in počnemo vse mogoče. Zato so naši odzivi v kočljivih trenutkih počasnejši in žal velikokrat prepozni, posledice so tragične. To je bistvena težava našega prometnega vsakdana, poudarja Brane Küzmič. "Preveč smo pozorni le nase, sploh pa ne na druge udeležence v prometu. Kazni za prometne prekrške, nizke ali visoke, ne morejo rešiti težave agresivnosti slovenskih voznikov, pri vzgoji je treba narediti veliko več in to celovito," je prepričan nekdanji dirkač in inštruktor varne vožnje.