SiolNET. Avtomoto Promet
2,42

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Luknjaste slovenske ceste: kaj bi o njih povedala nova aplikacija?

2,42

termometer

Asfalt. Luknja. Razpoka.
Bi tudi vi nastavili ogledalo državi? Na luknje v cesti bo lažje opozoriti. Foto: Getty Images

Ameriški in palestinski študenti so razvili aplikacijo, s katero je mogoče preverjati kakovost cest, podatki pa so primerljivi z meritvami, ki jih z drago tehnologijo izvaja država. Presenetljivo so ugotovili, da so ceste okoli ameriške univerze v Cambridgeu slabše od tistih v Palestini, ob tem pa se lahko vprašamo, kaj bi z aplikacijo ugotovili pri nas. V Sloveniji je v zelo slabem ali slabem stanju 57 odstotkov državnih cest in pritoževanje nad poškodbami na vozišču je postalo del vsakdana. S to aplikacijo smo morda dobili orodje, s katerim lahko uporabniki cest sami preverimo, kakšne so slovenske ceste, in izvemo, katero pot bi bilo bolje izbrati, da bo naša poraba goriva manjša.

Skupina študentov inženirjev s priznanih šol, kot so M. I. T., Harvard in univerza Birzeit s palestinskega Zahodnega brega, je razvila aplikacijo, ki pametne telefone spremeni v orodje za zaznavanje poškodb na cestah in s katerim je mogoče meriti kakovost cest na splošno, piše The New York Times.

Nihče sicer ne potrebuje aplikacije, ki bi mu med vožnjo potrdila, da je zares zapeljal v luknjo, a projekt bi lahko izboljšal življenje voznikov in tudi drugih na več načinov.

Vsi podatki se zbrani prikazujejo na spletni strani www.fixmyroad.us. Vsi podatki se zbrani prikazujejo na spletni strani www.fixmyroad.us. Foto: Carbin/zajem zaslona

V testnem obdobju aplikacije Carbin so uporabniki že prišli do presenetljivih ugotovitev – ceste okoli inštituta za tehnologijo v ameriški zvezni državi Massachusetts so slabše od cest okoli palestinske univerze Birzeit, z aplikacijo so indeks kakovosti vozišča na tem območju opredelili kot "dobro vzdrževano makadamsko cesto", je pojasnil Franz-Josef Ulm, direktor M. I. T.-jevega centra za trajnost betonskih konstrukcij (M. I. T. Concrete Sustainability Hub), ki vodi ekipo študentov pri razvoju aplikacije Carbin.

predor Trojane Avtomoto Tako trese vožnja pod Trojanami. Bomo vozili le še po prehitevalnem pasu? #video

Slabše ceste – večja poraba goriva, višji izpusti, višja hitrost, večja obraba avtomobila

Slaba kakovost vozišča poveča porabo goriva, po pisanju časnika The New York Times pojasnjuje profesor Ulm. Prav to je imel v mislih, ko je pred nekaj leti obiskal univerzo Birzeit, eno najboljših inženirskih šol na Bližnjem vzhodu. Ker je tam gorivo zelo drago, je za nekatere Palestince mesečni strošek prevoza enak strošku najemnine ali hrane. Začel je razmišljati o tem, da bi lahko z opredelitvijo kakovosti cest vozniki izbrali poti, ki bi bile cenejše, hkrati pa bi tudi zmanjšali obrabo svojih avtomobilov.

Vozniki se naj ne bi zavedali, da vožnjo po slabih cestah kompenzirajo z nekoliko hitrejšo vožnjo. Zato, da ohranjajo enakomerno hitrost, torej porabijo več goriva in izločajo več ogljikovega dioksida.

Čeprav ima kakovost avtocest majhen vpliv na porabo goriva, pa lahko predstavlja od 10 do 15 odstotkov porabe goriva v urbanih okoljih. Nepoškodovane ceste zdržijo dlje, to pa pomaga tako okolju kot denarnicam.

Ljubljana zastoj Avtomoto Analiza navigacijskega giganta za Ljubljano: kdaj nikakor na cesto #video

Kaj bi aplikacija povedala o slovenskih cestah? Kaj bi aplikacija povedala o slovenskih cestah? Foto: Planet TV Aplikacijo razvili, ker je bilo težko pridobiti podatke od države

Aplikacijo so želeli razviti tudi zato, ker je bilo izredno težko pridobiti podatke o kakovosti cest od države. Inženirji, ki preverjajo kakovost cest, uporabljajo metrike svetovne banke, in sicer mednarodni indeks neravnosti (IRI), kot ga imenujemo pri nas, oziroma International Roughness Index. Ta mora potekati po algoritmu Svetovne banke.

Kot pojasnjuje Ulm, to v ZDA merijo s posebnimi vozili, opremljenimi z laserji, s katerimi skenirajo vozišče, stanejo pa tudi do okoli 640 tisoč evrov. Ob takšni ceni si jih lahko privoščijo le državne službe, običajno pa merijo zgolj vozišča na večjih avtocestah. Ameriška mesta se zanašajo predvsem na pritožbe državljanov ali ocene svojih uslužbencev.

Aplikacijo je mogoče uporabiti v načinu navigacije ali le tako, da sledi vaši vožnji. Z izbiro sledenje dovolite le v času, ko uporabljate aplikacijo. Aplikacijo je mogoče uporabiti v načinu navigacije ali le tako, da sledi vaši vožnji. Z izbiro sledenje dovolite le v času, ko uporabljate aplikacijo. Foto: Carbin/zajem zaslona Aplikacija deluje najbolje, če je telefon na stojalu ali tleh

Carbin deluje najbolje, ko je telefon nameščen v nosilcu za telefon, a precej dobro deluje tudi, če je zgolj položen na tla v avtomobilu. Ločevanje podatkov o premikih zaradi poškodb na cesti od drugih premikov zahteva kompleksnejše matematične rešitve, a na koncu so meritve aplikacije Carbin primerljive s tistimi, ki jih opravijo vozila z laserji.

Podatki uporabnikov se zbirajo na spletni strani www.FixMyRoad.us. Do konca januarja si je aplikacijo naložilo že okoli tisoč uporabnikov in do danes so na strani že zajeti podatki okoli 333 tisoč kilometrov poti z različnih delov sveta.

Študenti trenutno že razvijajo del aplikacije, ki bi uporabniku predlagal bolj zeleno izbiro poti do njegovega cilja. Sčasoma bi Carbin lahko integrirali v večje navigacijske sisteme, kot sta priljubljena Waze in Apple Maps. A naslednji korak ni tehnične narave. Večina študentov, ki razvija aplikacijo, bo to pomlad diplomirala in njihov cilj je, da bi študentski projekt pretvorili v start-up podjetje.

Kako pa preverjanje cest poteka v Sloveniji

Za občinske ceste je pristojna vsaka občina zase, državne ceste pa ureja Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI), ki upravlja skoraj 6.000 kilometrov državnih cest. Kot pravijo, z njimi gospodarijo na način, ki enakovredno obravnava ceste v vseh regijah.

"Razlike so najbolj očitne glede na rang ceste, saj večja gostota prometa zahteva boljše stanje vozne površine, zato take ceste terjajo večji vložek pri rednem vzdrževanju," pojasnjujejo.

Z vidika vzdrževanja potrebo po sanaciji vozišča identificirajo:
- na osnovi ugotovitev pregledniške službe koncesionarja,
- glede na pomembnost ceste in glede na stopnjo poškodovanosti vozišča, ocenjenega po metodi MSI (modificirani švicarski indeks),
- na osnovi dodeljenih proračunskih sredstev za sanacijo poškodovanih vozišč na posameznem koncesijskem območju.

oval Sitges Avtomoto Magičen in žalosten hkrati: odkrili smo izjemen cestni dragulj #foto

Na direkciji nam sicer niso pojasnili, kako sama identifikacija poteka, so pa ob vprašanju, ali menijo, da bi od tovrstne aplikacije, ki so jo razvili v ZDA, lahko imeli koristi tudi v Sloveniji, odgovorili, da je omenjena aplikacija v fazi preizkušanja v ZDA in da "je težko oceniti, ali bi bila takšna aplikacija z vidika vzdrževanja državnih cest, ki so v upravljanju direkcije za infrastrukturo, primerna in uporabna tudi v Sloveniji".

A uporabnost takšne aplikacije lahko preizkusimo kar uporabniki sami, in sicer brezplačno. Pametni telefoni, ki jih uporabljamo, se ne razlikujejo od pametnih telefonov v ZDA in Palestini, kjer so aplikacijo testirali študenti, prav tako je bila aplikacija že uporabljena marsikje po Evropi, tudi v Sloveniji. Poškodbe na vozišču so prisotne tudi na slovenskih cestah, zato posebnih omejitev, zakaj aplikacije ne bi mogli uporabljati povsod po svetu, tudi pri nas, ni.

Po najnovejših meritvah DRSI iz obdobja 2018-2019 je v zelo slabem in slabem stanju 57 odstotkov cest, v dobrem in zelo dobrem stanju pa 33 odstotkov cest. Po najnovejših meritvah DRSI iz obdobja 2018-2019 je v zelo slabem in slabem stanju 57 odstotkov cest, v dobrem in zelo dobrem stanju pa 33 odstotkov cest. Foto: Metka Prezelj

V zelo slabem in slabem stanju je 57 odstotkov državnih cest

Kot pravijo na DRSI, ima Slovenija predpisan visok standard celoletnega rednega vzdrževanja, ki je finančno in izvedbeno zelo zahteven. Po njihovih ocenah se stanje cest v zadnjem obdobju izboljšuje.

"Po vizualni oceni stanja vozne površine, ki se izvaja po metodi MSI, v standardnem obsegu približno 3.000 km cest/leto ter meritve nosilnosti vozišč z napravo FWD v standardnem obsegu približno 1.500 km cest/leto izhaja, da se stanje cest v zadnjem obdobju izboljšuje. To je posledica večjega obsega finančnih sredstev, ki so bila v krajšem obdobju po krizi namenjena obnovi državnih cest," so povedali.

Ob koncu snemanja vožnje se vam aplikacija zahvali za dodano razdaljo. Ob koncu snemanja vožnje se vam aplikacija zahvali za dodano razdaljo. Foto: Carbin/zajem zaslona Podatki meritev MSI po podatkih DRSI:

  • v letih 2016-2017: v zelo slabem in slabem stanju je bilo 60 odstotkov glavnih in regionalnih cest, v dobrem in zelo dobrem stanju pa 31 odstotkov cest;
  • najnovejše meritve iz obdobja 2018-2019: v zelo slabem in slabem stanju je 57 odstotkov cest, v dobrem in zelo dobrem stanju pa 33 odstotkov cest.

Ob zagotavljanju varnosti za končne uporabnike morajo ravnati ekonomično

Kot so nam pojasnili na DRSI, je njihovo osnovno vodilo pri projektiranju, graditvi in obnovah cestne infrastrukture zagotavljanje temeljnega nivoja varnosti za uporabnike, pri pripravi in izvedbi projektov pa zasledujejo načelo ekonomičnosti.

To dosegajo na dva načina, in sicer z rednim vzdrževanjem in z investicijskim vzdrževanjem, kot so obnove, modernizacije, nadgradnje.

"Z ustreznim nivojem rednega vzdrževanja je zagotovljeno, da so objekti ves čas življenjske dobe v ustreznem stanju, z investicijskim vzdrževanjem pa se objektom podaljšuje življenjsko dobo. Cilj DRSI kot investitorja v imenu RS je razpoložljiva sredstva vložiti tako, da bo zagotovljen ustrezen nivo storitev za uporabnike cest in omogočen enakomeren razvoj prometnega omrežja, ki bo ponujalo ustrezno podporo gospodarstvu," so zapisali. 

Investicije v cestno omrežje so odvisne od proračuna

"V okviru investicijskih vzdrževalnih del se vodijo projekti preplastitev, rekonstrukcij, obnov, ureditev in modernizacij državnih cest. Poudariti pa je treba, da DRSI vozišča sanira tudi v okviru projektov, ki so primarno namenjeni drugi vrsti ukrepa, npr. sanaciji brežin, zidov, plazov," pojasnjujejo.

"Načrti DRSI za naprej so nadaljevati trend investicij v cestno omrežje, izkazan v preteklem in predpreteklem letu, kar pa je seveda odvisno od sprejetega proračuna," so dodali.

Slovenska cesta, promet, pešci, Ljubljana Novice Slovenska cesta: nekaznovano jo lahko prečkate šele pri Nebotičniku

Nekateri izmed večjih projektov, ki jih DRSI trenutno izvaja v okviru investicijskih vzdrževalnih del na omrežju glavnih in regionalnih cest:

- ureditev ceste R2-430/0282 skozi Šmarjeto pri Celju od 4,610 km do 5,606 km ;
- gradbena dela za ureditev ceste R2-403/1073 Podbrdo-Petrovo Brdo od 0,015 km do 0,600 km;
- modernizacija RT-930/7065 Cezlak-Pesek: Gradbena dela 1. etapa od 11,830 km do 14,452 km;
- rekonstrukcija ceste Predel-Bovec od 4,400 km do 6,500 km;
- sanacija mostu čez Savo v Kranju (KR0147) na R1-210/1108, 1,870 km;
- rekonstrukcija ceste R3-605/5702 Livek-Livške Ravne - 1. faza od 16,200 km do 17,610 km;
- gradbena dela za rekonstrukcijo ceste Polhov Gradec-Dobrova 1.in 2. faza;
- reko. R2-425/1265 Mežica-Črna na Koroškem: gradbena dela od 5,050 km do 10,900 km;
- rekonstrukcija ceste R3-686 odsek 1279 Žiče-Dramlje (od Kartuzije do Straže na Gori) od 6,960 km do 8,311 km;
- obnova vozišča po postopku hladne reciklaže na cesti R2-454, odsek 1400 Miklavž-Hajdina od 7,660 km do 8,350 km in od 9,400 km do 10,600 km; 
- izvedba galerije Jelični vrh na cesti G2-102/1034, 8,460 km;
- sanacija zalednih brežin na G2-102/1037 Dolenja Trebuša-Želin od 3,580 km do 7,100 km;
- sanacija plazu "Solčavsko" na cesti R2-428/1252 od 3,811 km do 4,252 km;
- rekonstrukcija regionalne ceste R3-704/1355 Ribnica-Brezno.

sneg Avtomoto Zakaj je primorska avtocesta tempirana bomba #video

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 18
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin