Četrtek, 26. 5. 2022, 21.56
1 leto, 10 mesecev
Ego ali kaj drugega: zakaj je vožnja z motorjem 100-krat bolj nevarna?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,40
21
Lani se je število smrtnih žrtev med motoristi na slovenskih cestah močno povečalo. Kje torej iskati krivce? So za povečanje števila smrtnih žrtev na naših cestah morda krivi motorji ali pa neznanje motoristov? Dejstvo je, da je vožnja z motorjem glede na število prevoženih kilometrov tudi do 100-krat nevarnejša od vožnje z avtomobilom, za boljšo varnost pa je pomembna predvsem glava voznika oziroma, kot je povedal Miha Šalehar, tudi sam zaprisežen motorist: "Motor je takšen ego moment in ta ego te lahko večkrat pelje na območja, ki so lahko nevarna."
Številke so zgovorne. Lani je na slovenskih cestah umrlo 33 motoristov, kar je 13 več kot leto prej. Kot je povedal Jaka Klement, direktor službe avtomobilskih zavarovanj v Zavarovalnici Triglav, je treba upoštevati, da je bilo v zadnjih dveh letih zaradi epidemije bolezni covid-19 na naših cestah manj prometa, zato se je zgodilo tudi manj prometnih nesreč. A trend v zadnjih letih kljub temu raste.
Število motoristov hitro raste
Čeprav lahko statistika skrije kakšen pomemben vidik, je jasno, da se število motoristov naglo povečuje. Pred desetimi leti je bilo registriranih v Sloveniji 86 tisoč motornih koles, danes je ta številka že na 128 tisoč. Podobno je mogoče zaznati tudi v Evropski uniji. V zadnjih desetih letih se je število motornih koles povečalo za 44 odstotkov. A po drugi strani se je število nesreč zmanjšalo za 30 odstotkov.
Še dodatno za občutek (ne)varnosti na cesti skrbi infrastruktura, ki lahko po mnenju mag. Gorana Jovanovića, presojevalca varnosti cest na agenciji za varnost v prometu, prav tako pomembno vpliva na vedenje motoristov na cesti. "Če pogledate statistiko samo za preteklo leto, boste lahko hitro ugotovili, da v nobeni prometni nesreči s smrtnim izidom kot vzrok ni bila navedena cestna infrastruktura. Pa kljub temu vemo, da bi lahko z izboljšavami na cestni infrastrukturi zabeležili manj smrtnih žrtev med motoristi oziroma hudih telesnih poškodb," meni Jovanović, ki rešitev vidi tudi v drugačnem, do motoristov bolj prijaznem projektiranju cestne infrastrukture.
Pri zavarovalnici Triglav so obenem predstavili tudi mobilno aplikacijo DRAJV, ki jo poznajo že vozniki osebnih vozil. Vozniki motornih vozil bodo z njo lahko nadzorovali svojo vožnjo, pregledovali telemetrične podatke in sporočali težave z infrastrukturo, ki so jih opazili na cesti.
Tveganje se s prevoženimi kilometri povečuje
Zanimivo, tveganje za nesrečo se pri motoristih z naraščanjem kilometrov povečuje. Ker je vožnja z motorjem v primerjavi z avtomobilom kar 100-krat nevarnejša, se z nabiranjem kilometrov na motorju, pridobljenimi izkušnjami, znanjem in navsezadnje tudi z razvojem vozil tveganje ne zmanjšuje.
Po naših podatkih, ki temeljijo na okoli petini trga oziroma 50 tisoč zavarovanih motornih kolesih, kaže, da so motorji z nižjimi močmi motorja manj tvegani kot močnejši motorji. Če to povežemo s tipom motorja. Najmanj tvegani so mopedi, sledijo skuterji in čoperji, ki so od dva- do trikrat bolj tvegani kot mopedi, sledi supersport, ki je spet od dva- do trikrat bolj tvegan kot skuter. Če gledamo starost voznika, se tveganje s to zmanjšuje. Starejši je voznik, manjše je tveganje za nesrečo. Enako je pri motorjih. Starejši ko je motor, manjše je tveganje za nastanek škode," je še povedal Klement.
Večina jih ni "norcev in noric"
Šalehar je kot voditelj včerajšnje tiskovne konference zbrane že takoj povprašal, zakaj vse motoriste mečejo v isti koš, "tja med
Starejša ko sta voznik in motor, manj je možnosti za možnost nesreče.
norce in norice, če jih lahko tako poimenujemo". Za mikrofon je hitro prijel Andrej Brglez, predsednik AMZS, raziskovalec mobilnosti in izkušen motorist. Poudaril je, da velika večina motoristov ne divja in pravzaprav vozi brez prevelikih tveganj. Zaradi izjem se je ustvaril vtis, da so vsi motoristi nori in vedno vozijo po cestah prehitro. "Motor je bolj glasen in marsikaterega voznika ob prehitevanju motor prestraši. Tudi če voznik vozi normalno in ne preseže omejitve hitrosti, ga zaradi tega označijo za norca."
Zakaj je treba iti čez mejo?
Svoj pogled na razmere, povečanje števila nesreč oziroma smrtnih žrtev motoristov na naših cestah, je podala tudi Irma Žumer, psihologinja in psihoterapevtka ter dolgoletna motoristka. "Živimo v zelo hitrem tempu, neprestano smo izpostavljeni stresu, to pomeni, da je v našem telesu neprestano povišana raven stresnih hormonov, na primer adrenalina ali kortizola. Ti hormoni potem poskrbijo za to, da vsi organi hitreje delujejo. Pride konec tedna in se gremo na motor malo sprostit. Vožnja na motorju to raven hormonov običajno še poviša, priključi se jim še hormon užitka, dopamin, in ta koktajl je lahko za motorista zelo nevaren."
21