Po štirih letih brez spremembe: avtomobil in kolesar istočasno prek križišča

Notranja ministrica se skozi to križišče pelje vsak dan

O dvoumnosti tega križišča smo pisali že pred več kot štirimi leti. Na policiji so nam takrat sporočili, da je položaj v križišču resnično dvoumen in da bodo o tem primeru obvestili tudi pristojno službo pri Mestni občini Ljubljana (MOL). Po štirih letih sprememb na tej lokaciji, ki stoji tik pred stavbo s kabinetom notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar in nekdanjo lokacijo ministrstva za notranje zadeve (MNZ), ni.

"S posnetka je razvidno, da voznik kolesa najverjetneje ni obveščen, da nima prednosti, kar je primer v nekaterih drugih podobnih križiščih v Ljubljani, zato so mogoče različne razlage pravilne vožnje skozi križišče," so nam pojasnili na policiji.

Bo imel v križišču prednost voznik avtomobila ali kolesar?

Navzkrižje interesov kolesarja in voznika avtomobila, ki pelje po prednostni cesti

Ponovimo, v križišču Litostrojske ulice in Ulice Alme Sodnik se sekata kolesarska steza in cesta, ki zavija desno in je označena kot prednostna. V navzkrižju sta dva člena zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP):

• 58. člen (prednost na križiščih) govori o tem, da mora voznik ob zavijanju na križišču desno dati prednost kolesarjem,
• 59. člen (vožnja na križišču) kolesarjem v tem primeru odvzame prednost, saj je voznik na jasno označeno prednostni cesti.

Bi lahko položaj rešila kantica barve za talno označbo na kolesarski stezi? Na kolesarski stezi ni označbe, da kolesar nima prednosti ob prečkanju ceste.

Če je zakonska podlaga tega križišča dvoumna, je vsakdanji položaj v križišču še toliko bolj izrazit. Voznik avtomobila, ki zavija desno, samega sebe vidi kot voznika na prednostni cesti, enako pa sama zase meni tudi večina kolesarjev. Kot so ob različnih priložnostih že povedali na Agenciji za varnost cestnega prometa (AVP), lahko na slovenskih cestah pogosto že majhna kantica barve zmanjša morebitno nevarnost odseka.

Barva bi pomagala tudi v zgoraj navedenem primeru, saj bi na primer talna označba na kolesarski stezi – če že ne nujno iz zakonskega, zato pa vsakdanje uporabniškega vidika – kolesarja opozorila, da mora dati prednost vozilom, ki zavijajo desno.

Čeprav kolesar vidi oznako za prednostno cesto, bi bila talna označba za njegove oči in kolesarski pogled proti cesti bržkone učinkovitejša in lažje opažena.