Vroče teme v Parizu: Evropejci branijo trdnjavo, Kitajci trkajo na vrata

Foto: Reuters Nekoč je osrednji avtomobilski dogodek v Evropi gostila Ženeva. Tam so letos sicer obudili avtomobilsko razstavo, a očitno zadnjič. Za dogodek v Parizu je zanimanja več, morda tudi zaradi specifičnega položaja na trgu. Evropski proizvajalci želijo dokazati, da so v avtomobilskem poslu še vedno konkurenčni, Kitajci istočasno prihajajo, da na evropskem trgu pridobijo nove prodajne priložnosti. Tudi tradicionalna avtomobilska razstava je za Evropo pomembna v boju za primat na domačem trgu.

Kljub drugačnim izhodiščem tako Evropejce kot Kitajce druži ena tema, in sicer napovedane višje carine za električne avtomobile kitajskega porekla. Kitajci še premlevajo, ali bodo višjo ceno prenesli na kupca ali pa si zavoljo konkurenčne cene odrezali del donosa.

"Višje carine bodo povzročile zapiranje evropskih tovarn …"

Predsednik Stellantisa Carlos Tavares je v Parizu opozoril, da bodo višje carine le še pospešile gradnjo kitajskih avtomobilskih tovarn v Evropi. BYD bo na Madžarskem avtomobile že izdeloval proti koncu naslednjega leta. Dodatne tovarne pa bodo še povečale prenatrpanost s tovarnami in določene evropske proizvajalce prisilile k zapiranju.

V Parizu se je skupno predstavilo devet kitajskih avtomobilskih tovarn. Pred dvema letoma jih je bilo prav tako šest, kar je bila celo polovica vseh razstavljavcev. Letos kitajske znamke zaradi številčnejše evropske zasedbe predstavljajo petino razstavljavcev.

Fotogalerija

1

 / 28

Oliver Zipse, izvršni direktor BMW. Foto: Reuters Prvi mož BMW: Evropa naj za leto 2035 prekliče prepoved prodaje klasičnih motorjev

Evropska avtomobilska industrija se je znašla v primežu na eni strani visokih stroškov dela v zahodnoevropskih državah, kar povzroča kronično neizkoriščenost tovarn in vse glasnejše socialne pritiske zaradi grožnje masovnih odpuščanj, na drugi pa vse slabše konkurenčnosti na kitajskem trgu. Evropski proizvajalci so tam zanesljivo izgubili nekdanjo popolno prevlado in vlogo mentorjev za kitajske proizvajalce.

"Evropa mora preklicati načrt, da leta 2035 dovoli le še prodajo novih avtomobilov brez klasičnih motorjev," je v Parizu dejal izvršni direktor BMW-ja Oliver Zipse. V Munchnu so sicer z električnimi pogoni nadpovprečno uspešni, a to očitno ni dovolj. Zipse meni, da bi s takim preklicem Evropa zmanjšala svojo odvisnost od kitajskih dobaviteljskih verig in izkoristila svoje tehnološke prednosti.

Evropski avtomobilisti zamujajo z razvojem in nižjimi cenami, bojijo se kazni zaradi previsokih izpustov CO2

Več proizvajalcev, poleg BMW tudi Volkswagen, Renault in italijanska vlada, so že izrazili potrebo po prilagoditvi ciljev glede zmanjševanja ogljičnega odtisa avtomobilske industrije v Evropi. Nemčija na drugi strani ne podpira predčasne ocene izvedljivosti "cilja 2035". Tudi francoska avtomobilska organizacija PFA je bila v Parizu jasna – osnovni cilji morajo ostati, treba pa bo za skupno mizo najti ustrezna izhodišča oziroma cilje začasno prilagoditi.  

Bolj kot "cilj 2035" bodo pomembni vmesni cilji za zmanjševanje izpustov CO2, ki neposredno vplivajo na potrebo po prodaji avtomobilov s kar najmanjšim neposrednim izpustom. Olajšani cilji bi v prodajnih salonih zadržali trenutne avtomobile s klasičnimi neelektrificiranimi motorji, ki so tudi bistveno cenejši od hibridnih in električnih avtomobilov. Ti vmesni cilji proizvajalce skrbijo zaradi visokih kazni, če ciljev ne bodo dosegli.

"Osebno menim, da bomo enakost cen v Evropi dosegli v dveh ali treh letih. Kdor bo želel biti konkurenčen, se bo moral za tak cilj potruditi," je dejal Tianshu Xin, izvršni direktor Leapmotor International. To je podjetja Leapmotorja in evropskega Stellantisa, ki je tudi v Parizu predstavil več pomembnih modelov.