Volkswagen napovedal avtomobilsko revolucijo, kako smo nanjo pripravljeni Slovenci?

Povpraševanje po dizelskih motorjih se bo v Evropi zmanjšalo

Izbruh afere Volkswagen s sporno programsko opremo v dizelskih motorjih, ki je poneverjala teste izpustov dušikovih oksidov, je za zdaj v avtomobilski industriji sprožil pomembne premike. Javno mnenje kupcev se je v nekaterih državah močno premaknilo stran od sicer v Evropi tradicionalno priljubljenih dizelskih motorjev, države, kot je Francija, pa so napovedale konec davčnih ugodnosti za to gorivo.

Strožji predpisi testiranj in s tem povezani razvojni stroški, ki bodo nujni za celovito izpolnitev zahtevanih standardov škodljivih izpustov Euro 6 (število delcev Nox je treba zmanjšati s 180 na 80 miligramov na prevoženi kilometer), bi lahko po napovedih analitikov tudi drastično podražili dizelske motorje in jih naredili nekonkurenčne.

Je tradicionalna avtomobilska industrija res potrebovala brco Tesle Motors?

V začetku tedna smo objavili reportažo o vožnji z električno limuzino tesla S in ta trendovski ameriški avtomobil ocenili kot znanilca avtomobilske revolucije. Ne le iz vidika družbe Tesle Motors, njene prodaje in razvoja novih modelov, temveč predvsem kot njen vpliv na druge bistveno bolj tradicionalne znamke.

Zapisali smo, da sta Tesla Motors in Elon Musk dala prepotrebno brco konkurenci, ki se je zganila in napovedala tesli podobna vozila. Audi je izdelal študijo električnega crosoverja e-tron quattro, ki bo postal serijski do leta 2018. BMW prav tako aktivno razvija podznamko električnih vozil in napoveduje nove modele, o električnih crossoverjih aktivno, a za zdaj še ne konkretno, razmišljajo tudi pri Mercedes-Benzu.

Volkswagen: Naslednji phaeton bo le še električen

Včeraj je tak korak naredil tudi Volkswagen. Torej proizvajalec, ki ima kot koncern v Evropi četrtinski tržni delež, zgolj z osnovno znamko pa letno prodajo več kot milijon osebnih vozil, in ki je dizelsko afero s priznano goljufijo vse te premike sprožil. Volkswagen bo naslednjo generacijo svojega najelitnejšega avtomobila phaetona izdelal le še v električni različici, bencinski in dizelski motor pa črtal iz ponudbe. Po Audiju ima zdaj natančen časovni okvir za tekmeca Tesli Motors tudi Volkswagen.

"Znamka Volkswagen bo delovala izključno za prihodnost. Postati želimo bolj učinkoviti, s tem pa odpiramo prostor za najnaprednejše tehnologije. Poleg naprednejših dizelskih in bencinskih motorjev želimo ponuditi še več priključnih hibridov in električna vozila z dosegom vsaj do 300 kilometrov. Vložek v vlaganja bomo letno zmanjšali za milijardo evrov, a pospešili razvoj tehnološke učinkovitosti," je včeraj napovedal predsednik znamke Volkswagen Herbert Diess.

Čeprav bo Volkswagen še naprej seveda razvijal in prodajal klasične motorje z notranjim izgorevanjem, primer phaetona kot elitnega avtomobila vendarle kaže, da v Wolfsburgu z električno mobilnostjo zdaj očitno mislijo zelo resno. Saj veste, električna tehnologija čez pet let v phaetonu, čez deset let v takratnem passatu ali golfu.

Slovensko znanje v električnem renaultu in hibridnih audijih

Novogoriška Letrika že zdaj dobavlja lasten električni motor za renaulta twizyja. Ker so zdaj z novim lastnikom del družbe Mehle, o konkretnih načrtih za naslednje izdelke za zdaj ne morejo govoriti. Zato pa je letos maja 30-milijonski posel z Audijem sklenila Hidria, ki bo dele pogonskega elektromotorja dobavljala za hibridni avtomobil Q7 e-tron.

Sistem bodo v avtomobile srednjega in višjega cenovnega razreda začeli vgrajevati prihodnje leto, z njim pa bo predvidoma opremljenih približno pol milijona avtomobilov na leto. Hidria s tem nadgrajuje že predhodno dogovorjene dobave ključnih delov hibridnih pogonov Peugeotu, Volvu, Volkswagnu, Renaultu, Mercedes-Benzu in Chryslerju.

Hitre polnilnice ob avtocestah pokrivajo državo, a dolgoročno njihovo število ne bo zadostovalo

Čeprav se zanjo kaže vse več znakov, se električna avtomobilska revolucija seveda ne bo zgodila jutri, temveč šele čez nekaj let. Slovenija je nanjo že precej pripravljena, saj bo do konca leta zaradi svoje majhnosti omogočala prečkanje prek celotnega avtocestnega križa. Včeraj so tako na postajališču Tepanje postavili prvo hitro polnilnico, do konca leta jih bodo postavili še 24. Te so del evropskega projekta, a se tudi slovenska država pri njih dolgoročno ne bo mogla ustaviti. Polnilne postaje imajo namreč infrastrukturo, ki omogoča širitev z dodatnimi polnilnicami, saj se bo potreba zanje dolgoročno zagotovo pokazala.

Koliko časa je treba čakati za električno polnjenje

Ker je na lokaciji na voljo le ena polnilna postaja, ki v primeru nekaterih vozil ponuja dva priključka, je zalaganje z elektriko danes še precej daljše kot z bencinskim gorivom. Če moramo pri tem morda počakati pet minut, da voznik pred nami plača gorivo in nam sprosti mesto, si bo treba pri električnih polnilnicah vzeti tudi eno uro časa. Najprej pol ure, da svoje opravi drug voznik, nato še pol ure, da baterijo napolnimo sami.

Renault: Pri zainteresiranemu kupcu dobro preverimo, ali bo z električnim vozilom lahko shajal

Električne avtomobile postopoma sprejemajo tudi slovenski vozniki. Renault je s svojim programom na trg vstopil najbolj ambiciozno, saj imajo v primeru zoeja tudi enega najbolj konkurenčnih električnih avtomobilov.

"Stranke so zadovoljne, ampak ključni razlog je ta, da se pred nakupom dobro zavedajo omejitev glede dosega in polnilne infrastrukture. Avtomobil kupijo samo takrat, ko vedo, da jim ne eno ne drugo ne bo predstavljalo težav, saj bodo polnili večinoma doma in v službi, vozili pa večinoma manj kot sto kilometrov na dan. Znotraj teh okvirov je potem zadovoljstvo veliko, tako glede udobja in dinamičnosti vožnje, ekologije, polnjenja kot tudi servisov, ki jih je občutno manj kot pri klasičnih vozilih. Električni avtomobil kupi tisti, ki točno ve, kaj hoče, in potem ga tak avto ne razočara. Z drugimi besedami: električni avto je krasna rešitev, ampak v nekem ozkem, specifičnem segmentu mobilnosti," pravijo pri Renaultu.

Največji slovenski lastnik električnih vozil jih ima v lasti že okrog sto

Volkswagen tudi v Sloveniji že ponuja električnega e-golfa in e-upa, enako velja tudi za BMW in električnega malčka i3. Pri Nissanu pravijo, da naj bi v Sloveniji začeli uradno prodajati tudi leafa. To je globalno najbolje prodajani električni avtomobil.

Kdaj bo uradno na voljo slovenskim kupcem, še ni znano. Največji lastnik električnih vozil v Sloveniji je sicer ljubljanska družba Avantcar, ki je v zadnjih letih tudi v največji meri izkoristila razpoložljive subvencije za pravne osebe. Danes imajo že blizu sto električnih vozil, med njimi tudi Nissanov električni kombi NV 200 v potniški in dostavni izvedbi.

"Osebno menim, da smo bili včeraj priča najpomembnejšemu gospodarskemu dogodku leta v Sloveniji. Postavitev hitrih električnih polnilnic je nujna za začetek spreminjanja miselnosti, obenem pa tudi za združitev moči vseh partnerjev v električni mobilnosti. Torej tako proizvajalcev kot tudi ponudnikov električne energije in samih lokacij. Vsekakor je to šele začetek, saj bo treba zdaj začeti razmišljati, kako na te lokacije postaviti še več polnilnic. Ena dolgoročno ne bo zadoščala. Električna mobilnost pa se vsekakor aktivno dogaja in sam osebno v njej vidim četrto industrijsko revolucijo," pravi Matej Čer, prokurist Avantcara in zagovornik električne mobilnosti v Sloveniji.

Zakaj bomo v prihodnosti na avtocestnih postajališčih popili še več kav in pojedli več sendvičev?

Ker je Slovenija tranzitna država, so potencial v električni mobilnosti že uvideli tudi lastniki bencinskih servisov, restavracij, hotelov in drugih turističnih točk. Tam na primer postavljajo vsaj osnovne polnilne postaje, nekateri hoteli (na primer hotel Bernardin v Portorožu) pa tudi polnilne postaje z večfaznim tokom in močjo 22 kilovatov. Postavitev teh stane okrog štiri tisoč evrov.

Te turistične točke se na eni strani pojavijo v najrazličnejših aplikacijah prikazov električnih polnilnic in ker polnjenje tudi na hitrih polnilnicah z enosmernim tokom traja vsaj pol ure ali eno uro (upoštevati je treba tudi čakanje na prosto polnilnico), si vozniki vzamejo čas za kavo, malico, kosilo ali pa vsaj uporabo brezžičnega omrežja za branje elektronske pošte.