SiolNET. Avtomoto Novice
0,64

termometer

  • Messenger
  • Messenger
20 let AŠ2005 in današnja volilna skupščina

20 let pozneje: udarili so po mizi in naredili "revolucijo"

0,64

termometer

AŠ2005 skupščina
Foto: Gregor Pavšič

V letu, ko slovenska avtošportna zveza AŠ2005 praznuje 20 let obstoja in takratno odcepitev od AMZS, bodo danes zvečer volili njeno novo (staro) vodstvo. Spomini na slovensko avtomobilsko "revolucijo" so še živi in dejstva danes govorijo o njeni upravičenosti. Toda po 20 letih je avtomobilski šport prav tako zavil v ulico, iz katere ga bo rešilo le dolgoročno delo.

Današnja skupščina Zveze za avtošport AŠ2005 bo obelodanila tudi 20-letnico zveze, ki so jo letos maja zasenčili ukrepi ob epidemiji novega koronavirusa. Medtem ko je jasno, da bo direktor zveze kot edini kandidat še naprej Dagmar Šuster - to vlogo opravlja od leta 2002 -, sta kandidata za mesto predsednika dva. To sta zdajšnji predsednik Anton Anderlič, ki to mesto drži vseh 20 let, in njegov tokratni protikandidat Rado Raspet. To je podjetnik in občasni dirkač, ki želi več finančnih sredstev nameniti predvsem širši popularizaciji tega športa v Sloveniji.

Dagmar Šuster je edini kandidat za direktorja zveze AŠ2005 in bo tako nadaljeval z opravljanjem te funkcije. Dagmar Šuster je edini kandidat za direktorja zveze AŠ2005 in bo tako nadaljeval z opravljanjem te funkcije. Foto: Gregor Pavšič Odcepitev AŠ2005 od AMZS izpeljali leta 2000

AMZS je do leta 2000 pod svojim okriljem združevala vsa avto-moto društva. Kot krovna organizacija je torej bedela tudi nad avtomobilskim športom. Njeni vodilni predstavniki so konec devetdesetih v izjavah za medije radi povedali, da naloga zveze ni organiziranje dirk, temveč zagotavljanje sistemskih pogojev za izvedbo tekmovanj in državnih prvenstev.

In tako je bilo leta 1995 v Sloveniji skupno devet dirk, leto pozneje še osem, nato pa je leta 1998 število upadlo na vsega pet. To sta bila dva relija in tri gorskohitrostne dirke.

Društva znotraj AMZS, ki so imela poudarjeno športno dejavnost, s stanjem niso bila zadovoljna in vse pogosteje so izpostavljala težnje po osamosvojitvi športa izpod AMZS. O tem so leta 1999 glasovali na skupščini AMZS. Delovna skupina AŠ2005, njen neuradni vodja je bil Dagmar Šuster, je predstavila svoj osnovni program in delegati na skupščini so se z njim strinjali. Vseeno pa niso podprli večje samostojnosti športnega avtomobilizma.

Prizori z gorskohitrostnih dirk pred dvema desetletjema. To je Slavko Dekleva z BMW-jevim dirkalnikom ST na dirki iz Ajdovščine proti Colu. Prizori z gorskohitrostnih dirk pred dvema desetletjema. To je Slavko Dekleva z BMW-jevim dirkalnikom ST na dirki iz Ajdovščine proti Colu. Foto: Gregor Pavšič

Delovna skupina AŠ2005:
Dagmar Šuster (dirkač), Aleš Bucik (organizator), Drago Božič (dirkač), Brane Kuzmič (nekdanji dirkač), Dušan Puc (organizator), Bojan Tavčar (vodja ekipe v reliju) in Aleš Črnivec (nekdanji dirkač)

Prvo vodstvo AŠ2005:
Anton Anderlič (predsednik), Tomo Levovnik (direktor)

Prvi upravni odbor:
Drago Božič, Jože Božič, Aleš Bucik, Rihard Grudnik, Roman Jernejc, Darko Peljhan, Viktor Levec, Tomo Levovnik, Darko Podreberšek, Zoran Polič, Dagmar Šuster, Maks Tajnikar, Bojan Tavčar, Drago Turnšek in Miro Ukmar

Anton Anderlič Avtomoto Ima resnega tekmeca: bo Anderlič na volitvah obdržal funkcijo?

Priznanje v Sloveniji je bilo hitro, za mednarodno s strani FIA pa so morali čakati skoraj 10 let

Takrat je delovna skupina AŠ2005 pripravila pismo o nameri za ustanovitev Zveze za avtošport Slovenije. Pogoj je bil podpis več kot polovica takratnih dirkačev. In tako so ustanovno skupščino AŠ2005 izpeljali maja leta 2000. Zvezo so kmalu sprejeli v Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez (OKS-ZŠS) in tako so AŠ2005 priznali tudi kot nacionalno panožno zvezo za področje avtomobilskega športa. Izjema je bil karting, ki je vse do danes ostal pod okriljem AMZS.

Za nekaj let pa se je zapletlo pri priznanju s strani FIA, ki je imela v Sloveniji za svojo članico še vedno le AMZS. Resne težave so se pojavile pri organizaciji mednarodnih tekmovanj in izdajanju mednarodnih licenc za nastope v tujini. Šele 26. februarja 2004 sta AŠ2005 in AMZS podpisali ustrezen sporazum in AMZS je na FIA poslala predlog po podelitvi športne oblasti AŠ2005 za obdobje petih let. Do končne rešitve dolgoletnega spora je prišlo 13. marca leta 2009, ko je AMZS podala soglasje za sprejem AŠ2005 v FIA.

Andrej Jereb je bil eden tistih voznikov, ki se je ob prenosu športne oblasti z mednarodnim programom znašel v nezavidljivem položaju. Andrej Jereb je bil eden tistih voznikov, ki se je ob prenosu športne oblasti z mednarodnim programom znašel v nezavidljivem položaju. Foto: Gregor Pavšič

Dejstvo, ki ga nihče ne more zanikati: v enem letu se je število prireditev skoraj početverilo

Vodilni predstavniki takratne AMZS so sicer večkrat poudarjali, da je šlo pri delovni skupini le za boj za oblast in Šustrove osebne ambicije, toda dejstva glede razvoja športa vendarle pritrjujejo smotrnosti odcepitve športnega dela avtomobilizma od AMZS.

Če je bilo leta 1998 v Sloveniji komaj pet in nato v naslednjih dveh letih po sedem dirk, jih je bilo v sezoni 2001 - prvi pod okriljem AŠ2005 - že kar 26. Izpeljali so pet relijev in cestnohitrostnih dirk, sedem gorskohitrostnih dirk in sedem dirk v avtokrosu. To je tudi absolutno najvišji letni izkupiček avtomobilskih tekmovanj v Sloveniji, a še do leta 2006 je bilo v Sloveniji letno vedno vsaj 20 prireditev.

Pozneje je to število začelo upadati, saj 2009 ni bilo več na slovenskih tleh nobene cestnohitrostne dirke več, leta 2011 prav tako ne več dirk v avtokrosu. V zadnjih letih je tako dirk v Sloveniji spet manj kot deset.

Črna leta "dveh stolčkov" in vladanja s trdo roko

Toda treba je poudariti, da je kljub športni usmerjenosti tudi AŠ2005 zagotavljala predvsem sistemske okvire in da so bili ključne gonilne sile razvoja predvsem številni posamezniki. Tudi na njihovih plečih se je sprva krojila avtomobilska revolucija, saj sedenje "na dveh stolčkih" - izpeljava državnega prvenstva in istočasen mednarodni status - nekaj časa ni bilo zaželeno oziroma izvedljivo.

Prenos športne oblasti se je tako lomil predvsem na dirkah z največjo mednarodno veljavo, še posebej na gorskohitrostni dirki v Ilirski Bistrici in njenemu "očetu" Miru Gardelinu, prav tako reliju Saturnus in gorski dirki v Sevnici.

V zadnjih letih v Sloveniji spremljamo le še po tri gorskohitrostne dirke. V zadnjih letih v Sloveniji spremljamo le še po tri gorskohitrostne dirke. Foto: Gregor Pavšič

Miro Gardelin, pobudnik in dolgoletni "oče" gorskohitrostne dirke v Ilirski Bistrici. Miro Gardelin, pobudnik in dolgoletni "oče" gorskohitrostne dirke v Ilirski Bistrici. Foto: Gregor Pavšič

Na najbolj odmevni slovenski dirki nekoč velika večina Slovencev ni smela voziti

Kazanje mišic je šlo celo tako daleč, da je leta 2003 AMZS razpisala lastno prvenstvo tudi v reliju in gorskih dirkah in pod lastno okrilje vzela predvsem mednarodne prireditve. V nezavidljivem položaju se je znašlo tudi nekaj najboljših voznikov z mednarodnimi apetiti, ki pa sprva z licenco AŠ2005 prek meje niso mogli. To leto smo na isti dan videli gorsko dirko AŠ2005 in gorsko dirko AMZS, tako da je na slednji v Sevnici vozila le peščica voznikov. Tudi izjemno odmevna dirka v Ilirski Bistrici je takrat minila v znamenju tujcev in le nekaj slovenskih imen na seznamu nastopajočih.

Toda naposled sta obe vpleteni strani in tudi posamezniki, ki so se pogosto nič krivi znašli na "dveh stolčkih", vendarle zakopali sekiro, se sporazumeli in danes se zdijo ti spomini le še temna senca v evoluciji avtomobilskega športa v Sloveniji.

Miro Marinšek je med najbolj zaslužnimi, da cestnohitrostno dirkanje v Sloveniji, državi znotraj EU brez dirkališča, še ni usahnilo. Miro Marinšek je med najbolj zaslužnimi, da cestnohitrostno dirkanje v Sloveniji, državi znotraj EU brez dirkališča, še ni usahnilo. Foto: Gregor Pavšič Odlična statistika tudi zasluga številnih požrtvovalnih posameznikov

Ključ do uspeha je predvsem trud številnih posameznikov. Tako so na primer v Logatcu nekaj let potekale dirke v paralelnem relikrosu, kjer je bil gonilna sila Stane Kucler, v reliju je veliko prireditev organiziral Samo Količ iz Trbovelj, v Postojni je odmeven reli na noge postavila ekipa pod vodstvom Marjana Nagodeta, Samo Valant je organiziral izjemno uspešen pokal Fiat Seicento, Drago Turnšek njegovo nadgradnjo SNP in še mnogi enako zaslužni posamezniki. Med temi gre nedvomno izpostaviti Mira Marinška, ki zadnja leta drži pri življenju cestnohitrostno dirkanje in je tako pomagal odkriti številne mlade talente - najbolj izrazito prav Boštjana Avblja.

AŠ2005 skupščina Foto: Gregor Pavšič

Dirkališče iz leta 2000 ostaja ena osrednjih točk razvoja

In seveda, prav jeseni leta 2000 je oživelo slovensko dirkališče na opuščenem območju vojaškega letališča v Cerkljah na Dolenjskem. Tam smo takrat pred kamerami Eurosporta videli morda celo najbolj kakovostno avtomobilsko dirko v Sloveniji - finale vodilne evropske serije v cestnohitrostnih dirkah. Do zadnjega hipa so dirkališče v zasilno stanje spravili Matjaž Tomlje, Tomo Staut, v zakulisju tudi Marta Freyer, dolgoletna športna delavka pri AMZS. To dirkališče, takrat Mobikrog in danes Gaj, še vedno čaka na dovolj politične volje za ureditev pogojev za dokončno ureditev ter infrastrukturno nadgradnjo.

Kako dvigniti prepoznavnost avtomobilskega športa v širši javnosti?

Danes se zdi prav vnovični dvig zagona za organizatorje in tudi športne funkcionarje (nepogrešljive sodnike na dirkah, ki ob simboličnem povračilu delajo predvsem iz lastnega veselja) ena ključnih nalog starega ali novega vodstva AŠ2005. Zgodba o uspehu je bila zadnja leta predvsem dirka v Lučinah, v reliju pa obe prireditvi na Ajdovskem in Goriškem.

Vodilni bodo težko oporekali oceni, da je slovenski avtomobilski šport predvsem z vidika širše razpoznavnosti v zadnjih letih izgubil precej ugleda. To se odraža tako v medijski zastopanosti kot tudi na obisku prireditev.

Zadnji slovenski dirkači resneje v svet pred več kot desetletjem

Rešitev se kajpak skriva v načrtnem delu, enako pa predvsem v kakovostnih posameznih tekmovalcih z mednarodnimi ambicijami. Od resnejših nastopov Slovencev na svetovnem prvenstvu je minilo že desetletje No, na prvem letošnjem reliju evropskega prvenstva v Italiji namerava nastopiti lansko reli odkritje sezone Boštjan Avbelj.

Anton Anderlič Avtomoto Odziv Anderliča: Slovensko dirkališče gradimo naprej

Objekt Gaj na Dolenjskem sodi med ključne strateške projekte AŠ2005. Objekt Gaj na Dolenjskem sodi med ključne strateške projekte AŠ2005. Foto: Gregor Pavšič

Vprašanje financiranja v enem najdražjih športov brez vsakršnih nagrad

Ena od težav zveze je danes področje financiranja, ki je tudi del programov obeh kandidatov za predsednika. Anderlič je v pogovoru za Siol.net poudaril, da je treba urediti sistemske vire financiranja. Ob najrazličnejših pokroviteljstvih in razpisih je imel v mislih predvsem komercializacijo objekta v Gaju.

Na drugi strani Raspet ponuja takojšnja sredstva za področje popularizacije športa v višini 160 tisoč evrov v naslednjih štirih letih. Z večjo prepoznavnostjo avtomobilskega športa napoveduje tudi večje zanimanje pokroviteljev, tako za organizatorje prireditev kot tudi posamezne tekmovalce.

Novo (staro ali osveženo) vodstvo čaka tek na dolge proge, morda celo pravi maraton …

In še to: poudariti je treba, da je vloga predsednika zveze precej formalistična. Anderlič se je celo zavzemal, da bi predsednik zveze dobil večje pristojnosti. Zato tudi če danes pride do zamenjave, čaka izvoljene posameznike znova tek na dolge proge. V času nezavidljivih gospodarskih razmer in dejstva, da se razkorak med nacionalno in vrhunsko mednarodno ravnjo iz leta v leto draži, je seznam potrebnih opravil in projektov precej dolg.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 5
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin