SiolNET. Avtomoto Novice
3,10

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Pred volilno skupščino Zveze za avtošport Slovenije - AŠ2005

Ima resnega tekmeca: bo Anderlič na volitvah obdržal funkcijo?

3,10

termometer

Anton Anderlič
Anton Anderlič je predsednik AŠ2005 že od njenega nastanka leta 2000. Na fotografiji z maketo razvoja dirkališča na objektu Gaj na Dolenjskem, ki pa po številnih polemikah s pristojnimi ministrstvi še ni uspel.

Avtomobilski šport v Sloveniji je v zadnjih letih zašel na pota kakovostne stagnacije, predsednik zveze AŠ2005 Anton Anderlič pa ima na letošnji volilni skupščini prvič resnega protikandidata. To je podjetnik Rado Raspet, ki obljublja vsaj 160 tisoč evrov pokroviteljskega denarja. Oba napovedujeta nadaljnje aktivnosti za rešitev zagate s prvim slovenskim dirkališčem v Gaju na Dolenjskem.

Zveza AŠ2005 letos praznuje svojo dvajseto obletnico nastanka. Ustanovili so jo leta 2000, ko se je od AMZS odcepil večji del športnega članstva. Tudi ime zveze ponazarja takratni petletni program dela 2000-2005. Po njeni ustanovitvi se je v Sloveniji predvsem povečalo število prireditev, posledično tudi tekmovalcev. V zadnjih letih pa je raven športa, ki je zaradi visokih stroškov tako tekmovalcev kot organizatorjev neposredno odvisen od gospodarske klime, doživela stagnacijo.

Tako Anderlič kot Šuster imata protikandidata

Vse od leta 2000 so obrazi na vodilnih položajih na zvezi skoraj nespremenjeni. Njen predsednik je od 29. maja 2000 nekdanji poslanec LDS Anton Anderlič. Prva direktorja zveze sta bila Tomo Levovnik in za njim Viktor Levec, leta 2002 pa je to mesto prevzel Dagmar Šuster. Prav vprašanje o položaju predsednika bo najbolj vroče na letošnji skupščini, ki jo bodo izpeljali v ponedeljek, 29. junija.

Tam bodo predstavniki društev volili predsednika, direktorja, prav tako pa tudi člane upravnega odbora. Za položaj direktorja poleg Šusterja kandidira še Iztok Franko.

Rado Raspet se je v avtomobilski šport vključil leta 1999. Od takrat je nastopil na več kot 70 dirkah, tako v reliju kot tudi v gorskih in krožnih dirkah. Sicer pa je podjetnik, ki vodi peskokop in betonarno. Rado Raspet se je v avtomobilski šport vključil leta 1999. Od takrat je nastopil na več kot 70 dirkah, tako v reliju kot tudi v gorskih in krožnih dirkah. Sicer pa je podjetnik, ki vodi peskokop in betonarno. Foto: GHD Lučine

Kdo je Rado Raspet?

Čeprav je operativno vplivnejše mesto direktorja, je mesto predsednika vsake športne zveze seveda nadvse pomembno. In Anderlič je letos prvič dobil resnega protikandidata s konkretnim načrtom dela. To je podjetnik Rado Raspet, od leta 1999 sicer tudi avtomobilski dirkač. Ta je napovedal ureditev finančnih prilivov v zvezo, ki jih namerava nameniti predvsem marketingu in promociji avtomobilskega športa.

Raspet ima pri Cerknem svoj peskokop in betonarno, sicer pa v dveh podjetjih zaposluje 30 ljudi. Prek podjetja Germateh Adria je tudi uvoznik nemške blagovne znamke olj Divinol za področje Slovenije in držav nekdanje Jugoslavije. V zadnjih 12 letih je bil tudi predsednik območne obrtno-podjetniške zbornice v Idriji.

Njegova kandidatura predvideva predvsem usmeritev v marketinško področje.

Obljuba: vsako leto po 40 tisočakov

V svojem programu je Raspet zelo konkreten. V štirih letih namerava zagotoviti vsaj 160 tisoč evrov sredstev pokroviteljev (40 tisoč na leto), za ta sredstva pa ima po lastnih besedah tudi ustrezno bančno garancijo.

"Sredstva se bodo porabila za medijsko prepoznavnost, organizatorje dirk in plačilo funkcionarjev na dirkah. Nadzorni odbor bo izvajal nadzor nad porabo sredstev," napoveduje 46-letni Raspet.  

Izpostavlja pomen nove generacije medijev, družbenih omrežij, napoveduje elektronsko "online" prijavo na tekmovanja, prav tako prevzem kartinga, poudarek njegovega programa je tudi na avtokrosu in podobno.

Slovenija še vedno ostaja brez pravega avtomobilskega dirkališča. Slovenija še vedno ostaja brez pravega avtomobilskega dirkališča. Foto: Gregor Pavšič

Anderlič še ni obupal nad "svojim" projektom gradnje dirkališča

Na drugi strani je Anderličeva predstavitev programa sicer dolga, a precej manj konkretna. Omenja spremembo organizacijske strukture zveze, ki bi omogočila večjo vključenost društev in posameznikov zveze.

Prav tako izpostavlja prenos kartinga z AMZS pod okrilje AŠ2005, o čemer bi lahko - na podlagi medsebojnega dogovora - FIA odločala konec letošnjega leta. Anderlič prav tako napoveduje izdelavo načrta marketinških pristopov, napoveduje pa tudi dolgoletne aktivnosti za gradnjo slovenskega dirkališča.

To je bil v zadnjih letih njegov najpomembnejši projekt. Je tudi direktor namenskega podjetja Gaj AŠ, a po odklonilnem stališču obrambnega ministrstva za podaljšanje objekta Gaj na Dolenjskem (opuščeni del vojaškega letališča) je ta projekt vsaj trenutno zapeljal v slepo ulico.

Kdo lahko glasuje?

Novega predstavnika bodo lahko izvolili predstavniki v AŠ2005 vključenih društev. Dodatni glasovi so namenjeni članom upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča. Skupno število glasov je 65.

Pomembna bo skrb za delo športnih funkcionarjev in sodnikov. Njihovo števillo je zadnja leta precej nihalo. Pomembna bo skrb za delo športnih funkcionarjev in sodnikov. Njihovo števillo je zadnja leta precej nihalo. Foto: Gregor Pavšič

Zveza ima zaposleno le poslovno sekretarko

AŠ2005 je kljub svoji široki bazi in področju športa, ki velja za enega najdražjih nasploh, še vedno skoraj neprofesionalna organizacija. Na zvezi je zaposlena le poslovna sekretarka.

Raven avtomobilskega športa v Sloveniji je sicer tudi žrtev z vidika mednarodnih razmer. Finančni razkorak med uspešnimi nastopi na državni ali regijski ravni ter na ravni evropskega ali svetovnega prvenstva v reliju se je močno povečal.

Sanje o svetovnem prvenstvu so vsako leto dražje in bolj oddaljene

Že več kot deset let Slovenci nimamo voznika, ki bi se resneje udeleževal dirk za svetovno prvenstvo v reliju. Medtem ko je relativno malo tudi organizatorjev gorskohitrostnih dirk - v zadnjih letih so tradicionalno izpeljali tri -, je cestnohitrostno dirkanje v še posebej nezavidljivem položaju.

Slovenija nima avtomobilskega dirkališča in tudi napori AŠ2005 in namensko ustanovljenega podjetja Gaj AŠ, katerega direktor je prav Anderlič, so lani naleteli na neprebojni zid obrambnega ministrstva. Tako je danes z vidika slovenske javnosti avtomobilski šport padel na obrobje športne sfere.

Boštjan Avbelj (škoda fabia R5) je bil lani glavni izzivalec državnega prvaka Roka Turka (hyundai i20 R5). Boštjan Avbelj (škoda fabia R5) je bil lani glavni izzivalec državnega prvaka Roka Turka (hyundai i20 R5). Foto: Reli Železniki

Problematika kartinga je v Sloveniji še nerešena. Problematika kartinga je v Sloveniji še nerešena. Foto: Raceland

Karting še vedno v domeni AMZS

Še vedno je v slovenskem avtomobilskem športu neurejeno področje kartinga. Ta leta 2000 ni šel pod okrilje AŠ2005, temveč je ostal pod AMZS. Stanje v tem športu že dolgo ni rožnato, neurejena sistemska povezava med kartingom in napredovanjem v višje kategorije pa močno otežuje iskanje mladih talentiranih tekmovalcev.

Trije mladoletni vozniki so lani sicer iz kartinga prestopili v avtomobilski šport, med temi pa je z rezultati izstopal predvsem Mark Škulj.

Med svetle točke lahko štejemo lanske dvoboje državnega prvaka Roka Turka (hyundai i20 R5) in njegovega izzivalca Boštjana Avblja (škoda fabia R5), raven relija v Novi Gorici (evropski reli pokal FIA) in gorske dirke v Ilirski Bistrici (evropsko prvenstvo), prav tako tudi ureditev poligona za avtokros pri Moravčah in izpeljavo prve dirke. Odmevali so tudi uspehi Nemca slovenskih korenin Patrika Zajelšnika in serijskega državnega prvaka Milana Bubniča (lancia delta).

V Sloveniji izdajo skoraj 400 vozniških tekmovalnih licenc

Domačih avtomobilskih dirk je vendarle malo. Lani so izpeljali pet relijev, tri gorske dirke, dirko v avtokrosu in "eko reli" pod okriljem FIA v Novi Gorici. Na drugi strani se povečuje število imetnikov vozniških licenc (vključeni tudi sovozniki za reli).

Lani so tako izdali 395 licenc (59 enodnevnih ni vključenih), kar je največ v zadnjih 20 letih. Leta 2000 je bilo 232 izdanih licenc. Leta 2015 je število licenciranih tekmovalcev upadlo na 248, od takrat pa spet raste. Na drugi strani je od začetkov AŠ2005 močno upadlo število športnih funkcionarjev, in sicer z več kot 300 na lanskih 211. Pred štirimi leti je bilo teh le še 186.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 18
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin