Ponedeljek, 19. 3. 2018, 5.30
6 let, 1 mesec
Leta 2020 gradnja nove večnamenske dvorane na Gospodarskem razstavišču?
Trije razlogi, da Ljubljana ne bo imela avtosalona
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,07
2
Ljubljana prihodnje leto ne bo gostila avtomobilskega salona. Ključna razloga, da uvozniki niso podprli organizacije, so neenakovredni pogoji za razstavljavce na Gospodarskem razstavišču in visoki stroški. Ali trgovci ob usmerjenosti v prodajo prek popustov redni bienalni salon sploh potrebujejo?
Največ so lani v svojo razstavno halo vložili pri Porsche Slovenija, največjemu avtomobilskemu trgovcu v Sloveniji.
Č
eprav je lanski avtomobilski salon v Ljubljani pustil pozitiven vtis in ga je obiskalo 75 tisoč ljudi, njegovega napovedanega bienalnega koncepta za zdaj ne bo. Kot smo že poročali, člani Sekcije avtomobilskih uvoznikov pri Trgovinski zbornici Slovenije njegove izvedbe za prihodnje leto niso izglasovali.
Trije razlogi proti: neustreznost razstavišča, visoki stroški in premalo avtomobilskih novosti
Kot so nam razložili na omenjeni sekciji, so bili glavni pomisleki oziroma razlog proti organizaciji trije. To je bila zagotovitev enakovrednih razstavnih prostorov za potrebe vseh razstavljavcev, visoki organizacijski stroški in s tem povezana vprašljiva ekonomska smiselnost ter dejstvo, da do prihodnjega leta v avtomobilski industriji ne moremo pričakovati večjih premikov.
Po naših informacijah sta tako vnovično organizacijo salona podprli le dve znamki, preostali so bili proti oziroma so se vzdržali. Vsi avtomobilski uvozniki (na primer KMAG kot uvoznik znamk Kia in SsangYong) tudi niso člani sekcije.
Nekatere avtomobilske znamkr so bile lani prisotne le v začasnih šotorih.
Peter Verčič vodi Suzukijevo izpostavo v Sloveniji.
Nihče ne želi več v šotor: Že lani kritike primernosti razstavišče
Predstavniki avtomobilskih uvoznikov v Sloveniji – nekateri na lanskem salonu vsaj uradno tudi niso sodelovali (BMW, Jeep, Fiat, Alfa Romeo …) – so se na naše vprašanje o komentarju svojega glasovanja večinoma vzdržali. Lani so glavne kritike letele na zastarelost Gospodarskega razstavišča (GR), ki danes težko gosti tako obsežne dogodke. Nekaj avtomobilskih znamk je moralo lani svoje avtomobile razstaviti v manj uglednih šotorih, GR nima pogojev za novinarsko delo in podobno.
"Načeloma bi bili pri Suzukiju naklonjeni organizaciji in udeležbi na salonu v letu 2019, vendar pod pogojem, da bi dobili isti ali enako kakovosten razstavni prostor. Torej ne v šotoru, ne skupaj z 'neavtomobilisti', in da bi na salonu sodelovalo vsaj toliko znamk kot lani. Brez tega zagotovila se ne moremo zavezati k udeležbi in smo se glasovanja vzdržali," nam je povedal Peter Verčič, direktor Suzukijeve podružnice v Sloveniji.
"Glasovali smo proti organizaciji, saj je salon vsaki dve leti za nas finančno nevzdržen. Tudi stanje na razstavišču pa ocenjujemo kot nevzdržno," so potrdili pri družbi C Automobil Import, ki skrbi za uvoz in prodajo znamke Citroën.
Gosti salona so bili tudi znani Slovenci, na primer Filip Flisar ob kultnemu fordu mustangu.
"Tržne aktivnosti trgovcev so usmerjene v prodajo s popusti …"
"Pravih avtomobilskih dogodkov je v Sloveniji le nekaj, zato je bil lanski avtomobilski zmenek na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču dobrodošla popestritev dogajanja. Izkazalo pa se je, da se avtomobilski uvozniki – kljub temu, da imajo organizacijo, ki naj bi skrbela za združevanje interesov – nad rednim srečevanjem na GR niso navdušili," meni Tomaž Porekar, predsednik izbora Slovenski avtomobil leta.
"Realno gledano pa avtomobilska razstava tudi ne ustvarja dovolj privlačnosti za razstavljavce, avtomobilska podjetja. Kljub odmrznitvi slovenskega avtomobilskega trga se zdi, da se vrednost prodaje avtomobilov slovenskim kupcem v zadnjih letih ni občutno spremenila. Preprosto rečeno: večina tržnih aktivnosti prodajalcev je omejena na akcijsko prodajo in prodajo s popusti. Lanska avtomobilska razstava je dokazala, da se javnost zanima še za kaj drugega, a kljub velikemu nasprotovanju dela javnosti alternative osebni mobilnosti v državi, kot je naša, še ni," je povedal.
Kako dobro je bil obiskan avtomobilski salon v primerjavi s preostalimi prireditvami na GR?
Lani smo na vseh prireditvah na Gospodarskem razstavišču zabeležili več kot 400 tisoč obiskovalcev. Tradicionalno je najbolj obiskan mednarodni sejem Dom s področja graditeljstva, zadnja leta ga obišče od 55 do 56 tisoč ljudi. Lanski 24. Avtomobilski salon Slovenije pa je v sedmih dneh obiskalo več kot 75 tisoč ljudi.
Kakšni so bili po lanskem salonu odzivi razstavljalcev?
Po salonu smo skupaj z razstavljavci, zastopniki avtomobilskih blagovnih znamk v Sloveniji, ocenili prireditev in sodelujoči uvozniki so bili z njo zelo zadovoljni. Obuditev salona po toliko letih, in to v Ljubljani, izjemna medijska pozornost, rekorden obisk oziroma zanimanje zanj, odličen svetovalni program in, seveda, dober posel tudi na samih razstavnih prostorih – vse to so dejstva, ki govorijo o njegovi uspešnosti. Dogovorili smo se, da ga znova organiziramo čez dve leti, kar smo objavili tudi v medijih.
Ob vsem tem pa se nam je pojavilo vprašanje, kako razstavljavcem zagotoviti enakovredne razstavne prostore glede na dodatne montažne dvorane. Tako smo za leto 2019 zanje pripravili ugodno ponudbo s standardiziranimi razstavnimi prostori po zgledu salona na Dunaju z dodatnimi, sodobno zasnovanimi premičnimi razstavnimi dvoranami iz stekla in visokim stropom v skladu z normativi.
Lahko vendarle pričakujemo tudi gradnjo novih dvoran, je to sploh izvedljivo?
Na Gospodarskem razstavišču pa tudi načrtujemo gradnjo nove dvorane, smo v začetni fazi priprave dokumentacije in iskanja soglasij. Predvideno je, da bomo do konca leta 2019 pridobili vsa potrebna soglasja ter da bo mogoča gradnja nove večnamenske dvorane sredi 2020.
Salon v Zagrebu je bienalni, ga bomo dočakali tudi v Ljubljani?
Kot prireditveni center, sejemska hiša, soorganizator Avtomobilskega salona vidimo svoje poslanstvo kot povezovalci med uvozniki, torej razstavljavci, in kupci, tj. obiskovalci, v tem, da tako uspešno prireditev nadaljujemo. Ne le zaradi parade avtomobilizma, ampak tudi zato, da kupca ozaveščamo, mu predstavimo zadnje smernice, mu svetujemo pri njegovih odločitvah in mu ponudimo verodostojne informacije. To je bistvena dodana vrednost prireditve s področja avtomobilizma. Če salon v Zagrebu in Beogradu lahko organizirajo bienalno, ne vidim razloga, zakaj ga ne bi tudi v Ljubljani. Ponudili bi lahko parado avtomobilizma in še dodatne kakovostne vsebine, kar predvsem zanima obiskovalce, ki po teh vsebinah intenzivno povprašujejo v zadnjem obdobju.
2