Toyota Prius: 100 kilometrov vožnje za manj kot 1,5 evra

Foto: Bojan Puhek Hibridi so že leta 1997 začeli pisati posebno poglavje avtomobilistične zgodovine, ko je Toyota na trg lansirala Priusa in zelo močno pretresla takratno avtomobilsko industrijo. V dvajsetih letih je Toyota razvila že četrto generacijo hibridov, ti so še bolj energetsko učinkoviti in tako tehnološko izpopolnjeni, da omogočajo preprosto vozno izkušnjo, ki je tiha, prijetna, varna in udobna.

Čeprav so hibridi postali že prva izbira Japoncev, smo v Sloveniji pri tem nekoliko bolj previdni in se z njimi šele dobro spogledujemo. Nepoznavanje vseh prednosti vožnje hibrida je glavni razlog za pomanjkanje poguma. V resnici pa bi bila odločitev veliko lažja, če bi vsaj enkrat na lastni koži preizkusili lahkotnost in učinkovitost vožnje, ki je popolnoma spremenila njeno filozofijo.

Za strokovno mnenje in pomoč, kako prepoznati vse prednosti hibridov, smo povprašali Jerneja Bolko, strokovnjaka za hibridna vozila pri Toyoti. "Vožnja s hibridom na nek način spominja na vožnjo z letalom," opiše svoje občutke in v zanimivem pogovoru med drugim razloži tudi, zakaj je hibrid prava in trenutno najboljša odločitev ter zakaj bo v prihodnosti treba več prostora nameniti predvsem različnim alternativnim tehnologijam.

V Toyotini prodaji novih vozil v Sloveniji je delež hibridov danes več kot 50%, pri Lexusu pa kar 100%. Foto: Bojan Puhek

Kakšno je zavedanje o hibridnih tehnologiji med Slovenci? Smo postali bolj odprti do hibridov?
Zavedanje o hibridih se med Slovenci prebuja zelo počasi. Razlog je v tem, da je bila Toyota do pred kratkim praktično edini ponudnik hibridov. Danes imamo še dve ali tri znamke, ki ponujajo hibride, a kaj malo naredijo za promocijo hibridne tehnologije.

Vsi drugi hibride kritizirajo, da bi laže prodali svoje produkte, ki so v primerjavi s hibridi zastareli in umazani.

Zakaj so stranke v dilemi pred nakupom hibrida? Česa se najbolj bojijo?
Glavni razlog je v tem, da hibridov še ne poznajo. Bojijo se stroškov v primeru odpovedi baterije in elektronskih sklopov, bojijo se, da so hibridi preveč zapleteni za upravljanje in podobno

Ko se teh strahov znebijo, ko preizkusijo hibrida in spoznajo njegove prednosti, se po večini odločijo za nakup in se nikoli več ne vrnejo h klasičnemu pogonu. V Toyotini prodaji novih vozil v Sloveniji je delež hibridov danes več kot 50-odstoten, pri Lexusu pa kar 100-odstoten.

S kakšnimi argumenti prepričate kupce, da je hibrid pravzaprav najboljša odločitev?
Hibridni pogon je daleč najboljša rešitev za trenutno stopnjo tehnologije cestnih vozil. E-CVT menjalnik omogoča gladko in enakomerno pospeševanje brez pretikanja in uporabe sklopke. V mestni in primestni vožnji je bencinski motor precej časa (tudi do 60 odstotkov in več) izklopljen, kar pomeni, da vozite brez hrupa in izpustov. Polnjenje baterije je samodejno (ob zaviranju ali s presežno močjo bencinskega motorja). Prehajanje med električnim in bencinskim pogonom je neopazno in popolnoma samodejno. Zato je upravljanje hibrida mnogo preprostejše od vožnje običajnega avta z ročnim menjalnikom.

Toyotini hibridi se vozijo po svetu že več kot 20 let, danes jih je skupaj že več kot 12 milijonov. Izkazalo se je, da so zanesljivejši od vseh drugih pogonov in da hibridna baterija praviloma zdrži vso življenjsko dobo vozila ali ga celo preživi.

Je hibridna ozaveščenost v tujini višja?
Kakor kje. Najvišja je na Japonskem, kjer hibridi že prevladujejo in jih pozna vsakdo. Zaradi tradicionalno pomembne vloge Toyote v severni Ameriki so tudi tam hibridi znani in priljubljeni. Sicer je v visoko razvitih državah položaj podoben kot v Sloveniji, v manj razvitih in nerazvitih pa hibridov praviloma ne poznajo.

Pri hibridu je polnjenje baterije je samodejno: ob zaviranju ali s presežno močjo bencinskega motorja. Foto: Bojan Puhek

Osnovna cena hibrida je sicer nekoliko višja – kako hitro se ta naložba povrne?
To je seveda odvisno od tega, kje in koliko se boste vozili, ampak na grobo lahko rečemo, da se vam (če letno prevozite 15 tisoč kilometrov ali več) naložba povrne približno v petih letih. Temu je treba dodati še prednosti avtomatskega menjalnika, tihe mestne vožnje, predvsem pa odlično ohranjanje vrednosti rabljenega vozila.

Ko neki "običajni" avto prevozi na primer 100 tisoč kilometrov in več, se lahko pripravimo na večje stroške vzdrževanja (jermeni, sklopka, alternator, zaganjač, šobe ...). Vse to pri hibridu odpade preprosto zato, ker teh komponent nima.

Kakšen avto vozite sami? Kdaj ste vozili prvega hibrida?
Trenutno vozim Prius PHV, ki je idealen avto za moj primer uporabe. Mesečno prevozim med 1.500 in 1.800 kilometri, po večini v okolici Ljubljane, in pri tem na 100 kilometrov porabim povprečno 0,8 litra bencina in 10,5 kWh elektrike, kar pomeni, da za energijo odštejem skupaj manj kot 1,5 evra na 100 kilometrov vožnje.

Glede na to, da kar nekaj časa presedim v avtu, mi zelo godi tudi dejstvo, da se novi Prius odlično pelje.

Zakaj ste se odločili, da kupite Priusa prve generacije? S tem ste postali eden izmed pionirjev pri hibridni tehnologiji pri nas.
Prvi lastnik tega Priusa je bila pravzaprav Toyota Adria. Avto je že ob svetovni premieri leta 1997 vzbudil mojo pozornost in ko je prišel na evropski trg, mi je uspelo prepričati vodstvo podjetja, da kupimo ta avto kot testni za demonstracijo nove tehnologije v medijih.

Po dveh letih smo avto prodali fizični osebi na Primorsko. Kupec se je ob prihodu druge generacije Priusa odločil za zamenjavo, novi lastnik vozila pa je postal moj tast.

Pred dvema letoma se je tast zaradi starosti odrekel vožnji in avto prepustil nama z ženo.

Ko nek "običajni" avto prevozi približno 100 tisoč kilometrov in več, se lahko pripravimo na večje stroške vzdrževanja (jermeni, sklopka, alternator, zaganjač, šobe itd.). Vse to pri hibridu odpade preprosto zato, ker hibrid teh komponent preprosto nima. Foto: Bojan Puhek

Kako bi opisali vožnjo s hibridom?
Vožnja s hibridom po svoje spominja na vožnjo z letalom. Je bolj gladka in naravna kot vožnja z običajnim avtom, saj ne čutimo nobenega pretikanja. Pospeševanje je popolnoma enakomerno in brez obotavljanja. Bencinski motor se hitreje zavrti pri pospeševanju, ko pa se hitrost ustali, se tudi obrati motorja zmanjšajo (v primerjavi s klasičnim pogonom, kjer so obrati motorja vezani na hitrost vozila). Ko spustimo plin, v počasni vožnji in v mirovanju je bencinski motor izklopljen in avto deluje brezšumno.

Preklop med bencinskim in električnim pogonom je neopazen in avtomatski. Voznik uravnava hitrost le s stopalko za plin in stopalko za zavore.

V splošnem bi lahko rekli, da je vožnja hibrida mirnejša in bolj sproščujoča.

Hibridna tehnologija prve in zdaj četrte generacije – koliko je napredovala? Kako se to pozna v vsakdanjih voznih razmerah.
Zasnova Toyotinega hibridnega sistema se pravzaprav ni spreminjala, saj so inženirji že v prvem Priusu vizionarsko našli optimalne rešitve. Z leti so komponente (na primer elektromotorji) postale precej manjše in bolj učinkovite (med drugim tudi zaradi uporabe višje napetosti). Nadaljnje prihranke je prinesla še elektrifikacija komponent (vodna, oljna črpalka, kompresor klimatske naprave) in v četrti generaciji še uporaba toplotne črpalke za gretje (s tem je bilo omogočeno gretje notranjosti tudi v EV-načinu delovanja, kar je posebej prikladno za priključno različico).

Z vsako prenovo je Prius postal poskočnejši in obenem tišji, varčnejši in bolj uglajen. Ob zadnji spremembi je bilo zlasti občutno izboljšanje stabilnosti vozila zaradi prehoda na novo Toyotino TNGA-podvozje.

Ena od prednosti je nedvomno tudi skrb za okolje. Kakšne spremembe se nam na tem področju obetajo v prihodnje? Bo elektrika prehitela hibridno tehnologijo?
Nedvomno bo v nekem trenutku število električnih vozil v prometu preseglo število hibridov. A do tedaj je najbrž še precej daleč. Baterije so še vedno pretežke in premalo učinkovite, pridobivanje elektrike je okoljsko sporno in priprava polnilne infrastrukture tudi ni zanemarljiva.

Hibrid s kar desetkrat manjšo baterijo lahko prevozi v mestni in primestni vožnji kar od 50 do 70 odstotkov vožnje v EV-načinu in se tako močno približa prednostim električnega vozila, a je brez njegovih slabosti (pretirana teža, iskanje polnilnih vtičnic, počasno polnjenje, težave z dosegom).

Če bencinski motor zamenjamo z gorivno celico, pa dobimo okolju pogon, prijazen do okolja, ki bo zagotovo imel pomembno vlogo v prihodnosti.

V prihodnosti bodo pomembno vlogo igrali tudi pogon na vodik, zemeljski plin in druga fosilna ali sintetična goriva. Foto: Bojan Puhek

Kakšni so Toyotini cilji glede tehnologije prihodnosti?
Toyotin cilj je omogočiti ljudem trajnostno mobilnost, mobilnost, ki ne bo izčrpavala in onesnaževala našega planeta. Na poti do tja bomo glede na lokacijo, možnosti in potrebe iskali optimalne rešitve. Poleg baterijskih električnih pogonov bodo v prihodnosti pomembno vlogo igrali še pogon na vodik, zemeljski plin in druga fosilna ali sintetična goriva. Vsa našteta goriva bomo mnogo učinkoviteje izkoristili ob uporabi hibridne tehnologije.

Kako si pa vi predstavljate prihodnost v svetu avtomobilizma?
Če pogledamo trenutno stanje našega planeta ter demografske, politične in ekonomske smernice, nam hitro postane jasno, da se bodo tudi na našem področju razmere radikalno spremenile.

Vsakdo ne bo potreboval avta, ampak zgolj učinkovito mobilnost. Močneje se bo uveljavil avtomatiziran javni in skupinski prevoz, ki bo združeval in usklajeval prevoze posameznikov na skupnih delih poti. Za zadnji del poti pa bodo na voljo manjša električna vozila (skiroji, skuterji, manjši avtomobili). Parkirišča bodo postala odveč, s spremenjeno logistiko pa se bo spremenila tudi arhitektura naselij, razporeditev prebivalstva in tako dalje.