Ponedeljek, 9. 11. 2020, 7.51
3 leta, 5 mesecev
Nora sedemdeseta
Stroj z 11 platišči za testiranje gum #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,13
1
Deset ton, 700 ''konjev'' in 11 pnevmatik, ki se vse hkrati dotikajo tal – vse to so osupljive lastnosti enega najbolj čudnih citroënov vseh časov. PLR je zelo poseben avtomobil te znamke, gre za enega od najbolj unikatnih vozil na svetu. Njegova naloga je bila povrhu vsega zelo zanimiva, Michelin ga je uporabljal za testiranje kamionskih pnevmatik do hitrosti 180 kilometrov na uro.
Uradno ime za ta nori citroën je Poids Lourd Rapide, kar bi lahko prevedli kot "hiter tovornjak". Michelinovi inženirji so ga izdelali leta 1972 kot testni avtomobil za testiranje pnevmatik za gospodarska vozila. Kot osnovo so vzeli zdaj legendarni model DS, nanj nataknili dodatnih šest pnevmatik in zgradili stroj, kot ga do takrat še ni bilo.
Enajsto kolo se skriva kar sredi Michelinovega testnega avtomobila.
V notranjosti se skriva presenečenje
Da ne gre za običajno testno vozilo, razkriva že zgornja fotografija, pri Michelinu so namreč kar v notranjost potniške kabine vgradili napravo za testiranje velikih pnevmatik tovornih vozil, lupina iz kabine pa je namenjena izključno varovanju voznika v primeru nesreče. A PLR ni svojevrsten le zaradi desetih pnevmatik, saj je izdelan na osnovi modela DS, ki ima motor in pogon spredaj.
A šlo je za vstopno točko, inženirji so na to osnovo namestili terensko karoserijo safari in pričeli obsežne predelave. Kot prvo stvar so podaljšali medosje na skoraj sedem metrov. Prav ste prebrali, skoraj sedem metrov.
Skovanka dveh legendarnih Citroënovih modelov
Kot že omenjeno, PLR je imel kar enajst pnevmatik, od tega mu jih je deset posodil tudi legendarni kombi citroën H. Brez njih ne bi zmogel opravljati svojega poslanstva, sprednji štirje so namreč namenjeni krmiljenju, preostala pa so pogonska kolesa. Končna masa se je ustavila pri skoraj desetih tonah.
Niti serijski DS niti H nista imela primernega motorja za poganjanje te pošasti. Inženirji so tudi tukaj uvedli velike spremembe. V zadek so namreč vgradili kar dva General Motorsova 5,7-litrska osemvaljna motorja, ki so ju vzeli iz corvette. Vsak motor je imel okoli 350 ''konjev'', zato se je skupna moč celotnega sistema ustavila pri 700 ''konjih''.
Zadaj so vgradili kar dva 5,7-litrska osemvaljna motorja.
Zakaj deset koles? Razlog je preprost.
Za hlajenje obeh motorjev so vertikalno postavili pet hladilnikov. Povrhu vsega je bila celotna oblika karoserije oblikovana z enim
Michelinov PLR je mogoče občasno videti tudi v znamkinem muzeju.
samim namenom – pošiljati čim več hladnega zraka do hladilnikov. A vse skupaj postane še bolj čudno. Le eden od motorjev je navor pošiljal na tri osi, ki so jih vzeli iz peugeota 504.
Drugi motor je bil zadolžen le za poganjanje enajstega kolesa, skritega v notranjosti vozila. In ravno to enajsto kolo je pravzaprav razlog, da je PLR sploh nastal. Na sredino so ga namestili zaradi varnosti, a ključnih je bilo deset koles. V primeru, da bi prišlo do gumi defekta ali kakršnekoli druge težave s pnevmatiko, je vseh deset koles skrbelo za stabilnost, velika masa pa je poskrbela, da počena pnevmatika ni vplivala na samo vožnjo avtomobila.
Kljub velikanski masi je PLR dosegel hitrosti do 180 kilometrov na uro. Zahvaljujoč masi, moči, številom koles in velikosti je bil to pravi požiralec goriva, zato so inženirji vanj vgradili 90-litrski rezervoar. Žal ne vemo, koliko kilometrov so lahko prevozili z enim rezervoarjem, a če bi morali ugibati, bi rekli, da ne veliko.
Zdaj ga občasno pokažejo v svojem muzeju
Po nekaj letih je tehnologija napredovala, zato je Michelin PLR postavil na stranski tir. Hitro so minili časi testiranja na testni stezi Ladoux v Clermont-Ferrandu. Francozi niso razkrili, koliko let je bil PLR v uporabi, niti niso razkrili stroškov, ki so jih imeli z izdelavo in kasnejšim vzdrževanjem. Vsekakor gre za enega od draguljev v avtomobilski industriji, zato ga Michelin včasih pripelje tudi v svoj muzej.
1