Država še čaka konkretne odgovore Volkswagna, slovenski kupci pa so že dobili obvestila o nepravilnostih in napoved vpoklica, ki se bo začel leta 2016. Kakšne so pravice in napotki lastnikom vozil?
Na vpoklic v Sloveniji čaka 34.291 vozil
Dober mesec je minil od izbruha Volkswagnove afere s spornimi dizelskimi motorji, ki je dobro pretresla nemškega avtomobilskega velikana in posledično tudi celotno avtomobilsko industrijo. Volkswagen je torej sporne dizelske motorje, ki so bili v skladu z normativi Euro 5 in so imeli interno oznako EA189, opremil z nedovoljeno programsko opremo.
Ta je med uradnimi laboratorijskimi testiranji prilagodila delovanje motorja in zmanjšala izpuste škodljivih snovi. Pri teh je šlo predvsem za dušikove okside. Volkswagen zdaj čakajo masovni vpoklici vozil s temi motorji, ki jih je na svetu približno 11 milijonov. V Sloveniji je teh vozil po podatkih družbe Porsche Slovenija, ki uvaža znamke nemškega koncerna, 34.291.
Ta vozila določenih letnikov in modelov so opremljena izključno z dizelskimi motorji tipa EA189. Po posameznih znamkah gre za 22.085 osebnih in gospodarskih vozil Volkswagen, 6173 vozil Škoda, 3888 vozil Audi in 2145 vozil Seat.
Gre za stvarno ali celo namensko nepravilnost, zaradi katere lahko kupec zahteva odškodnino?
Imajo torej volkswagni, audiji, seati in škode s temi motorji tako imenovano stvarno napako oziroma kakšne so pravice potrošnikov, torej kupcev teh vozil? Ti avtomobili namreč nimajo klasične stvarne napake, saj v primeru vozil ne gre le za napako v materialu ali drugo naključno okvaro, temveč priznano in dokazano goljufijo s strani koncerna.
Odprto je tudi vprašanje, kakšna je odgovornost prodajalca, torej uvoznikov Volkswagna v posamezne države, ki domnevno za razliko od vodilnega menedžmenta za večletno namerno ponarejanje rezultatov izpustov niso vedeli. Kakšen je torej položaj slovenskega kupca, ki je na primer pred leti kupil volkswagen golfa z dizelskim motorjem Euro 5?
Tudi država še čaka natančne podatke in odgovore Volkswagna
Na pristojnih ministrstvih poudarjajo, da je izvedba vpoklica prva naloga vseh lastnikov vozil in da bo v tem času tudi dokončno postalo jasno, ali bodo lahko posamezniki od Volkswagna zahtevali tudi odškodnino. Za zdaj uradno še ni znano, ali bo lastnikom spornih vozil prodajalec nudil kakršnekoli komercialne ugodnosti.
"Naše poizvedbe o uradnih podatkih o številu spornih vozil, časovnem okviru odpravljanja napak ter načinu odprave napak smo naslovili tudi na Porsche Slovenija, od njih še čakamo na odziv. Pozvali smo jih, naj odnose s svojimi strankami rešujejo v skladu z dobro poslovno prakso. Dejansko ne le mi, temveč vsa Evropa, čaka natančne informacije iz Volkswagna. Šele ko bo natančno znan obseg in predvsem izvedba vpoklica, bo mogoče zavzeti jasnejša stališča," je povedal Dušan Pšeničnik, generalni direktor Direktorata za notranji trg pri ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Skupinska tožba lastnikov proti Volkswagnu v Sloveniji ni mogoča, odškodnine domnevno ne bo zahtevala tudi država
Za razliko od nekaterih tujih držav v Sloveniji ni mogoča skupinska tožba, prek katere bi torej skupina lastnikov vozil zahtevala odškodnino. Vsak morebiten sodni zahtevek bo torej stvar posameznika. Potem ko je Hrvaška populistično napovedala odškodninsko tožbo proti Volkswagnu, v Sloveniji o čem takem ne razmišljajo. Bogdan Potokar iz ministrstva za infrastrukturo take poteze ocenjuje kot predvsem reklamne.
"Država bi bila lahko zaradi te afere prikrajšana iz naslova davka na motorna vozila. Ocene, koliko manj denarja je zaradi goljufije prišlo v državno blagajno, so v pristojnosti finančnega ministrstva in mi jih nimamo. Kar se tiče javnih razpisov za vozila državnih služb, po moji oceni ni prišlo do nepravilnosti. Predmet razpisov je navadno le podatek o izpustih CO2, ne pa tudi izpustih dušikovih oksidov NOx. Prav ti pa so v primeru Volkswagnovih vozil problematični. Sporni dizelski motorji po naši oceni na izbrana vozila prek javnih razpisov niso vplivala," pravi Potokar.
Bi lahko Slovenija teoretično zaradi Volkswagnovih izpustov plačala kazen Evropski komisiji?
Ker je Slovenija tudi v primežu Evropske komisije glede spoštovanja kakovosti zraka in izpustov CO2, bi lahko nepravilnosti v Volkswagnovih vozilih vplivale tudi na naše izhodišče pred strogimi kriteriji. Je teoretično mogoče, da bi prav zaradi višjih izpustov vozil Slovenija zaostajala za evropsko direktivo in bi torej kazen doletela slovensko državo, ne pa nemškega avtomobilskega proizvajalca?
"Dušikovi oksidi so v Sloveniji vsekakor težava, kar polovico pa jih dobimo s strani prometa. Imamo deset področjih, kjer vrednosti presegajo omejitve. Ne verjamem, da bi lahko le izpusti teh vozil vplivali na stanje. Ker na teh področjih sprejemamo številne ukrepe in stanje izboljšujemo, nas Evropska komisija le nadzoruje, a proti nam ne ukrepa. Tako država, vsaj dokler te aktivnosti izvajamo, kazni ne pričakuje," pravi Uroš Vajgl iz ministrstva za okolje.
Čez dve leti napovedani testi izpustov v realnem prometu
Poudariti velja, da danes vsak kupec novega avtomobila dobi vozilo, ki dejansko porabi bistveno več goriva in v zrak onesnaži bolj, kot mu to proizvajalec obljublja v prodajnih katalogih in celo uradnih homologacijah vozil. Rezultati testiranj v laboratoriju se znatno razlikujejo od rezultatov v vsakdanjem cestnem prometu.
Dobra plat Volkswagnove afere bo očitno prav pospešeno testiranje porabe goriva in izpustov v realnem prometu, o katerem bodo pri Evropski komisiji konkretneje odločali jutri. Če Slovenija nima lastnega laboratorija za merjenje izpustov in se moramo torej na tem področju zanesti na rezultate drugih in v podatke verjeti, bo mogoče po letu 2017 individualne meritve izpustov opraviti tudi doma.
1
