Četrtek, 1. 6. 2017, 10.15
6 let, 6 mesecev
Slovenija dobila avtomobilsko dirkališče, ki pa mu izzivov za preživetje ne manjka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
7
Položili so dva kilometra novega asfalta, okrog ovinkov uredili robnike in postavili ograje. Do zdaj predvsem z udarniškim delom, v prihodnje pa čakajo prvo (veliko) slovensko dirkališče veliki izzivi pridobitve investitorjev, obnove infrastrukture in konkurence modernih dirkališč v naši okolici.
To je eden izmed ovinkov novega slovenskega dirkališča Gaj na Dolenjskem, ki je licencirano tako za avtomobile kot tudi motorje.
Novi robniki ob ovinkih dveh kilometrov dolgega dirkališča.
Slovenija je bila do zdaj najbrž edina država v Evropski uniji, ki ni imela pravega avtomobilskega dirkališča. AMZS ima na Vranskem le moderen poligon za varno vožnjo, krški Raceland je za zdaj še manjši (a zelo dobro urejen) objekt, v Gaju na Dolenjskem pa je zdaj prave zametke dobilo tudi večje avtomobilsko dirkališče. Namen takega objekta seveda niso le dirke, temveč tudi vpliv na prometno varnost, varno sproščanje adrenalina, organizacija "track dayev" za avtomobiliste in motoriste, navsezadnje tudi vpliv na vozniško znanje, kulturo in spomenik slovenski tehnični zapuščini.
Končuje se prva faza dirkališča, za katerim stoji podjetje pod vodstvom Antona Anderliča
Nacionalna zveza za avtošport AŠ2005 je pravico za uporabo zapuščenega dela vojaškega letališča v Cerkljah na Dolenjskem dobila pred tremi leti. Nato so ustanovili podjetje Gaj AŠ, v katerem je direktor nekdanji poslanec in dolgoletni predsednik zveze Anton Anderlič. Predlani so predstavili razvojni načrt tega objekta, nekdanjega dirkališča Mobikrog, ki se danes imenuje poligon Gaj.
Zdaj se počasi končuje prva načrtovana razvojna faza, ki je predvidevala ureditev asfaltne površine, robnikov in varovalnih ograj, prav tako tudi ustrezna licenciranja in izvedbo prvih avtomobilskih dirk.
Fotogalerija - Kako je videti dirkališče dva dni pred prvo mednarodno dirko
V Sloveniji krožnohitrostne avtomobilske dirke ni bilo že devet let
"Proga je licencirana, v to prvo fazo razvoja pa smo vložili resnično veliko truda in tudi sredstev. Steza prav gotovo ni bila še nikoli tako kakovostna, kot je danes. V celoti je dobila novo asfaltno podlago, robnike in ograje, obstajajo tudi že zametki prihodnjih objektov. Nedopustno bi bilo zdaj odlagati nadaljnji razvoj, za katerega je pomembna tudi izpeljava te prve mednarodne avtomobilske krožne dirke. Vsekakor bo uresničitev vseh načrtov finančno zahtevna, toda po mojem mnenju je izvedljiva," pravi direktor zveze AŠ2005 Dagmar Šuster, omenjena zveza pa je tudi glavni pobudnik in organizator sobotne in nedeljske dirke.
V Sloveniji je bilo od osamosvojitve izpeljanih 35 krožnohitrostnih dirk (prireditev), zadnja že davnega leta 2008. Največji razmah so krožne dirke doživele takoj po ustanovitvi zveze AŠ2005, ko jih je bilo v sezoni organiziranih po pet. Takrat so navduševale dirke v izenačenem in množičnem pokalu Seicento pod taktirko Sama Valanta, zelo uspešen pa je bil nekaj let tudi tako imenovani slovenski nacionalni pokal (SNP) Draga Turnška.
Slovenska ekipa Lema Racing je skupaj z obetavnimi slovenskimi dirkači krožnohitrostnih dirk, med katerimi prevladuje predvsem Boštjan Avbelj, dobila možnost predstavitve pred domačimi gledalci in tudi lažjih izvedb testov.
Za ta konec tedna napovedani dirki bosta glede na dane razmere lep uspeh, obenem pa bosta vsem vpletenim predstavljali tudi zahvalo za dozdajšnji trud. Zelo aktiven je bil pri urejanju ograj in robnikov Miro Marinšek s svojo ekipo Lema Racing, v zadnjem desetletju eden najbolj aktivnih posameznikov v slovenskem avtomobilskem športu, brez katerega krožne dirke najbrž sploh ne bi preživele.
V soboto in nedeljo bo imel na dirki kar 16 svojih avtomobilov, skupno pa jih pričakujejo od 60 do 70. Izpeljali bodo dirke FIA srednjeevropske cone, hrvaškega prvenstva, slovenskega prvenstva, ena najbolj zanimivih bo vsekakor tudi dirka pokalnih renault twingov. Izpeljali bodo predvidoma tudi triurno vztrajnostno dirko, pomerili se bodo tudi vozniki v avtoslalomu, starodobniki in podobno.
Istočasno s krožno dirko bo nekaj kilometrov stran na dirkališču Raceland pri Krškem potekala tudi odmevna dirka v avtomobilskem driftu, ki je del tekmovanja Adria Drift Challenge.
Lani je na tem poligonu že potekal tako imenovani avtomobilski kronometer.
V petek popoldne bo mogoče dirkališče preizkusiti tudi z osebnim avtomobilom
Poligon Gaj bo namenjen tudi zasebnim najemom, tako za lastnike dirkalnikov kot tudi navadnih osebnih avtomobilov, poudarja Šuster. Že v petek popoldne bo mogoče v času neuradnega treninga obiskati poligon tudi z osebnim avtomobilom in se po njem za ceno 40 evrov na 20 minut voziti ter tako spoznati svež asfalt slovenskega avtomobilskega dirkališča.
Kdo bo v prihodnje urejal vse formalnosti okrog poslovanja objekta, poleg omenjene družbe Gaj AŠ so tudi v namen boljšega sodelovanja z domačini ustanovili tudi društvo AMD Gaj, bodo morali po Šustrovih besedah prav tako še natančno določiti.
Dirkališče je dobilo zelo dobro stezo, na področju infrastrukture pa čakajo upravitelje še številni izzivi.
Bi lahko Gaj ob ustreznem razvoju dirkališča nekoč gostil tudi dirke za EP s tovornjaki? Letos tam uspešno dirkata Enes in Alen Draganovič.
Za komercialni potencial objekta bo nujna ureditev infrastrukture
Prvi dogodki na Gaju so namenjeni tudi privabljanju prihodnjih investitorjev, ki bodo ključni za prihodnost objekta. Podobna dirkališča v svetu ne živijo od avtomobilskih dirk, temveč od komercialnih aktivnosti, najemov in zakupov s strani različnih podjetij. Za tako ponudbo pa bodo morali v Gaju še urediti infrastrukturo, ki je po besedah Dareta Dubariča, direktorja bližajoče dirke, danes še na precej slabši ravni kot ob zadnjih dirkah na takratnem Mobikrogu.
Druga razvojna faza predvideva tudi podaljšanje steze z dveh na 3,5 kilometra, predvsem pa postavitev novih objektov, restavracije, ustrezne električne napeljave, interneta in podobno.
Konkurenca modernih dirkališč v okolici Slovenije je velika
Dubarič je povedal, da so na prvo dirko vabili tudi številne tujce, a za zdaj večjega odziva ni bilo. Po njegovem mnenju bodo zato prav prve uspešno izpeljane prireditve pomembne tudi z vidika odmevnosti in prepoznavnosti objekta v tujini. Konkurenca podobnih dirkališč je v okolici Slovenije pač precejšnja, vsa pa so tudi zelo moderna.
Avstrijci imajo Red Bull Ring, blizu v Italiji je dirkališče Adria, na Slovaškem Slovakiaring, na Madžarskem Hungaroring, tudi infrastrukturno zastareli Grobnik na Hrvaškem bo letos dobil nov asfalt. Čeprav je Grobnik zastarel, je danes tam skoraj nemogoče dobiti prost termin za najem, takšen naval imajo, poudarja Dubarič.
7