Ponedeljek, 14. 10. 2019, 15.00
5 let, 1 mesec
O električnih skirojih danes v Ljubljani tudi Violeta Bulc
Skiro namesto avtomobila? To je mnenje komisarke Violete Bulc.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,22
4
Najrazličnejša sredstva mikromobilnosti, med njimi predvsem električni skiroji, postajajo v mestih vse pogostejša prevozna sredstva. Zakonodajni del njihove uporabe je v državah Evropske komisije še vedno zelo različno in površno urejen. V ta namen je danes konferenco v Ljubljani organizirala tudi evropska komisarska za promet Violeta Bulc.
Mikromobilnost se je začela razvijati kot naraven odgovor na vse ostrejše ukrepe proti uporabi avtomobilov v večjih evropskih mestih. Ta želijo avtomobile umakniti iz mestnih središč na obrobje. Kdor tam na primer parkira avtomobil, se lahko v središče odpelje z novimi z elektromotorji gnanimi prevoznimi sredstvi.
Zaradi električnega skiroja tudi ob vozniško dovoljenje
Daleč najbolj priljubljeni so električni skiroji. Stanejo nekaj sto evrov, njihov doseg znaša do 20 kilometrov, s hitrostjo okrog 20 kilometrov na uro pa so na kolesarskih stezah enakovredni povprečni hitrosti kolesarjev. Skiroje je mogoče pospraviti v prtljažnik avtomobilov in se zato zdijo idealen podaljšek osebnega avtomobila.
Nevarnost pa prinaša neodgovorna uporaba predvsem v območjih za pešce, prav tako tudi iz vidika uporabe v alkoholiziranem stanju. V Nemčiji so med zadnjim Oktoberfestom zaradi vinjenosti med vožnjo skiroja več kot 200 Nemcem odvzeli vozniško dovoljenje za avtomobil.
Ena ključnih ovir novih oblik mikromobilnosti bo skrb za ustrezno infrastrukturo. Ta je že danes komaj kos vse večjemu številu uporabnikov koles, električnih skirojev in podobno.
Bulčeva je izpostavila pomen inovativnosti in sprememb v samem postopku priprave zakonodaje, saj se bodo pojavljala vedno nova prevozna sredstva.
Bulčeva: Mobilnost bo postala varnejšaKot je v izjavi za medije ob robu dogodka v organizaciji Evropske komisije v Ljubljani dejala Bulčeva, je razmah prevoznih sredstev, kot so električni skiroji, presenetil vse. "Zdaj očitno obstaja potreba, da se tudi to nagovori z vidika regulatorja," je dejala.
Pri tem je izpostavila pomen inovativnosti in sprememb v samem postopku priprave zakonodaje, saj se bodo pojavljala vedno nova prevozna sredstva. Tudi regulatorji se učijo, kako prepoznati nove oblike mikromobilnosti in pospešiti postopke za njihovo umestitev v zakonodajo. "Vedno gre za precep med spodbujanjem inovativnosti in zagotavljanjem varnosti," je poudarila.
Eden glavnih izzivov je po njenih besedah vprašanje, kje sploh najti prostor za nova mikromobilnostna sredstva. Poleg infrastrukture, ki si jo delijo različne oblike prometa, je med možnimi rešitvami navedla multimodalna vozlišča, kjer se bodo stikali javni prevoz in sredstva za prevoz v zadnjem delu poti.
Današnja konferenca sicer po njenih besedah prinaša zelo jasno sporočilo, da mikromobilnost igra vse pomembnejšo vlogo pri celotnih sistemskih rešitvah na področju mobilnosti. "Gre za zelo pomemben dodatek k učinkovitejši, čistejši in – upam si trditi – varnejši mobilnosti," je dodala.
Strinjala se je, da se slednje sicer sliši nekoliko paradoksalno, saj so nekatera novodobna prevozna sredstva, kot so električni skiroji, marsikje trčila ob številne varnostne pomisleke. "Težave se pojavljajo, ker ni poenotenih pristopov k mikromobilnosti in upravljanju z njo, prav tako še nismo poenotili zakonodaje na področju varnosti," je dejala.
Ustrezni zakon že do konca leta?
Ker tudi na tem področju razvoj tehnologije prehiteva zakonodajo, je vožnja z električnimi skiroji tudi v Sloveniji še prepovedana. V pripravi je sicer novela pristojnega zakona, ki bo podobna "posebna" vozila ustrezno obravnaval in jim določil mesto uporabe. Novela zakona predvideva uporabo električnega skiroja predvsem na kolesarskih stezah, kjer pa teh ni, se bo dovoljeno voziti tudi ob desnem robu cestišča.
Po pločnikih in površinah za pešce se bo uradno mogoče voziti, a le do hitrosti pešca. Z uporabo odzivnega elektromotorja je sicer okretnost skirojev tudi pri manjših hitrostih zelo spodobna.
Predlog ureditve novele Zakona o pravilih cestnega prometa, ki naj bi ga državni zbor sprejel do konca letošnjega leta, tako predlaga 40 evrov kazni za ogrožanje pešcev, kazen za prekoračitev hitrosti pešcev bo znašala 80 evrov, za uporabo prenosnega telefona in drugih naprav 120 evrov, če boste peljali hitreje kot 25 kilometrov na uro, pa globa znaša 500 evrov.
Souporaba koles Bicikelj sodi med najučinkovitejše oblike prevoza v Ljubljani.
Največji izzivi Slovenijo čakajo pri infrastrukturi
Električni skiroji so sicer le del napovedane revolucije mobilnosti, ki ni rezervirana le za največja svetovna mesta. Tudi različna slovenska mesta se bodo soočila predvsem z infrastrukturnimi izzivi, saj danes prometne površine v veliki večini primerov niso prilagojene novim oblikam mobilnosti.
Že v Ljubljani so kolesarske steze mnogo preozke, da bi lahko sprejele znatneje povečano število kolesarjev, uporabnikov električnih skirojev in podobno.
Del rešitev je vsaj v Sloveniji (in v manjši meri tudi še v nekaterih drugih mestih) tudi souporaba vozil ("car sharing"). En "sharing" avtomobil lahko blizu središč mest nadomesti več avtomobilov, ki ostanejo parkirana na obrobju mesta. Marsikdaj to celo pospeši pot posameznika z obrobja mesta v središče. V Ljubljani potrebujemo z električnim skirojem od obvoznice do strogega središča okrog 18 minut. Električni skiroji (lastniški ali tisti za najem, ki pa so dokaj dragi) in avtomobili v souporabi so sicer dopolnilo ljubljanskega javnega prometa (vlak, avtobus), ki je cenovno sicer ugoden, časovno pa (razen ob neposrednih vpadnicah) bistveno manj. Taksisti so v primerjavi z najetimi avtomobili približno dvakrat dražji, uporabniku pa nudijo največjo mero udobja in dostop (skoraj) do želenih vrat.
4