Sreda, 23. 2. 2022, 22.38
2 leti, 8 mesecev
Lancia delta HF integrale
Se vrača na Hrvaško? Slovenska lepotica po 14 letih spet iz garaže.
V Zagrebu so za nekaj dni v fotostudiu zbrali dva izjemna primerka lancie delte HF integrale. Eno izmed njiju so po nekaj letih odpeljali iz garaže pri Trebnjem, saj je njen nastanek povezan z znanim hrvaškim inženirjem Zlatkom Kvočićem.
Slovenski ljubitelji avtomobilskega športa se še spomnijo lancie delte HF integrale, ki jo je v tehnični preobleki za gorskohitrostne dirke pred leti vozil Samo Valant. Zadnjo dirko je Valant odpeljal leta 2008, ko je postal državni gorskohitrostni prvak, nato pa je samevala v garaži njegove hiše v bližini Trebnjega. Zdaj so jo le spravili nazaj na prosto in jo s posebnim namenom odpeljali v Zagreb. Tam je bila eden od dveh razstavljenih primerkov lancie delte (druga je pripadala Avstrijcu Felixu Pailerju).
Valantova lancia ima namreč hrvaško poreklo in je neposredno povezana z inženirjem Zlatkom Kvočićem. Valant jo je v Slovenijo pripeljal pred skoraj 20 leti. Pred tem jo je pri naših južnih sosedih vozil Davor Jurjević, Valant pa je z njo leta 2004 prvič nastopil na dirki v paralelnem relikrosu v Logatcu.
Poleg Valanta je svojo še brutalnejšo delto za gorske dirke v Zagreb pripeljal tudi Avstrijec Felix Pailer, ki ima doma kar štiri lancie. Kako so leta 1990 Hrvati serijsko delto predelali v pravo specialko
Kvočić je danes 66-letni strojnik, ki je svoje znanje v praksi, in to najraje na avtomobilskih dirkah, začel uporabljati že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. To so bili še časi fičkov in znane "nacionalne klase". Leta 1985 je začel pri pripravi zastave yuga sodelovati z Žarkom Šepetavcem. Prav Šepetavc je nato leta 1990 v Nemčiji kupil lancio delto HF integrale, ki je bila takrat na vrhuncu svoje slave v svetovnem prvenstvu.
Predelava delte v specialko skupine A pa se je hitro zapletla. Cene delov v Abarthu so bile izjemno visoke in marsikatero tehnično novost so italijanski inženirji hranili le zase in izbrana satelitska moštva. Eno takih je bila Astra, kjer so naposled Hrvatom odstopili nekaj vitalnih delov. Kvočiću je uspelo celo nadgraditi italijanske sestavne dele in pomemben napredek zagotoviti pri menjalnikih, ki so bili dolgo najslabši del dirkaških delt. S svojimi inovacijami jih je pomagal prilagoditi, da so bili bolj zanesljivi ob prenosu krepkih 300 "konjev" na pogonska kolesa in tudi zamenjati jih je bilo mogoče hitreje. Ekipa Astre je te na Hrvaškem razvite sestavne dele uporabljala tudi na relijih svetovnega prvenstva.
Znana avtomobilska imena v Zagrebu. Z leve Felix Pailer, Samo Valant, Zlatko Kvočić, Žarko Šepetavec, Davor Jurjević, Tihomir Filipović in Niko Pulić.
Ob dirkalnikih v Zagrebu zbrane tudi vozniške legende
Ena od Kvočićevih delt je prišla tudi v roke Jurjeviča in pozneje Valanta. Avtomobile je v Studiu Katran v Zagrebu do 27. februarja na ogled postavil zbiratelj Dorijan Kljun.
Tam so se zbrali tudi vozniki, ki so v preteklosti vozili Kvočićeve lancie. Poleg Šepetavca, Jurjevića in Valanta ni manjkal niti Niko Pulić, ki je bil z delto tudi evropski gorskohitrostni prvak. Razstavo je prav tako obiskal Tihomir Filipović, ki je bil konec osemdesetih let z rumeno delto v Camelovih barvah ob Slovencu Branetu Kuzmiču najhitrejši jugoslovanski voznik relija. Filipović pa ni vozil Kvočićeve delte, saj je dirkalnik najemal v Italiji.
Valant je z lancio delto tekmoval med leti 2004 in 2008. Kako dolgo bo še slovenska?
“No, vsaj do nedelje, ko se v Zagrebu konča razstava,” nam je na to vprašanje odgovoril Valant. Organizator razstave Dorijan Kljun bi jo namreč rad odkupil in to bi se lahko zgodilo že do konca tedna, tako da v tem primeru lancia nato niti ne bi več potovala nazaj v Slovenijo. Kljun bi namreč rad v Čavlah pri Grobniku na enem mestu zbral več svojih zbirateljskih tekmovalnih avtomobilov, med katerimi bi bila torej tudi Valantova lancia.
Valant z lancio leta 2008 proti naslovu državnega gorskohitrostnega prvaka.
Dirkaška lancia delta v slovenskih rokah že leta 1987
V Sloveniji je lancio delto HF integrale skupine N že leta 1987 vozil Vojko Podobnik, ki je bil leto prej s porschejem 911 državni prvak. V začetku devetdesetih so imeli Hrvati bolj dodelane delte skupine A, v Sloveniji pa je moštvo Amortizerja v Nemčiji pri Holzerju kupilo prav tako hitro delto. Najprej jo je vozil Mitja Holynski, po skoraj usodni nesreči na gorski dirki na Dolenjskem pa nato Aleš Črnivec. Ob slovenski osamosvojitvi je dirkaško delto v Slovenijo pripeljal tudi že pokojni Anton Grum.
Valant je bil na gorskih dirkah z lancio glavni tekmec Milana Bubniča, ki je z delto najprej začel v reliju in se nato uveljavil predvsem v gorskohitrostnih dirkah. Po Valantovem umiku je imel Bubnič v državnem prvenstvu le še malo konkurence (en naslov mu je speljal Matevž Boh z mitsubishijem), Pivčan je naslov ubranil tudi v lanski sezoni.
4