Sobota, 23. 3. 2019, 4.00
5 let, 1 mesec
Razvoj avtonomnih avtomobilov odpira številna vprašanja
Se lahko Boeingova usoda ponovi tudi na cestah?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,90
4
Boeingova letala 737 max 8 pred tovarno družbe v Rentonu
Danes tradicionalni avtomobilski proizvajalci in novodobna tehnološka podjetja razvijajo avtonomne avtomobile prihodnosti. Lahko tekmovanje, kdo bo na trgu s tako tehnologijo prvi, ogrozi varnostni del razvoja in ali se lahko na cestah ponovi usoda letalskega giganta Boeinga?
Pred tedni je svet pretresla tragična nesreča najnovejšega Boeingovega letala 737 max, ki je bila že druga v nekaj mesecih, in odprla vprašanje o skritih programskih pasteh potniškega letala. Boeing je moral prizemljiti vsa letala ter neizogibno sprejeti več milijard neposrednih stroškov in napovedanih odškodninskih zahtevkov letalskih prevoznikov. Boeingov primer je bil delno povezan tudi s hitrostjo razvoja in težnjo po vodilnem mestu na trgu, kjer Američani bijejo trd boj z evropskim Airbusom ter napovedanimi novimi tekmeci iz Rusije in Kitajske.
Nas res čakajo mesta brez semaforjev, prometnih znakov, smerokazov in parkirišč?
Nekoč potniška letala niso imela avtopilotov, a prav razvoj te avtonomne tehnologije je nato omogočil nesluten razvoj letalskega prometa. Podobno se danes dogaja v avtomobilski industriji, kjer proizvajalci največ vlagajo (poleg elektrifikacije pogonov) prav v razvoj samodejne vožnje.
Ta bi lahko v prihodnje povsem spremenila podobo velikih mest, v katerih ne bi bili več potrebni semaforji, smerokazi, tudi parkirnih mest bi bilo bistveno manj. Danes sicer nihče ne upa napovedati, kdaj natanko lahko razvoj avtomobilov spremeni podobo metropol, razmišljanja proizvajalcev in urbanistov pa so nedvomno usmerjena v do prebivalcev precej prijaznejša mestna središča.
BMW je do zdaj skoraj vse testne kilometre avtomatizirane vožnje opravil v simulatorju, tekmeci, kot je Tesla, pa imajo že več kot milijardo prevoženih kilometrov z asistenčnimi sistemi Autopilot. Ta vsaj v Evropi sicer zahteva voznikov nadzor in opravlja le funkcijo asistenta, deluje pa vse bolj prepričljivo.
Video: Vožnja z avtomobilom pete stopnje avtonomnosti
Tehnološka podjetja pogumno hitijo, tradicionalni avtomobilisti previdnejši
"Res je, danes veliko govorimo o razvoju, pogosto pa se premalo dotikamo področja varnosti. Povsem avtonomen avtomobil bo nekoč robot na štirih kolesih, ki mu bomo zaupali lastno življenje," nam je v Münchnu povedal Peter Schwarzenbauer, ki je kot član uprave BMW odgovoren za odnose s strankami in digitalni razvoj.
Kot smo pisali že pred dnevi, se v avtomobilskem svetu dogajajo pomembni zasuki. Tradicionalni proizvajalci postajajo tehnološka podjetja, tradicionalna tehnološka podjetja pa vstopajo v svet avtomobilov. Njihovi pristopi so zelo različni. Ameriški Uber se je že pošteno opekel med testiranji lastnih avtonomnih vozil, ko je eno izmed teh do smrti zbilo peško.
"Danes več kot 80 prometnih nesreč zakrivi vozniška napaka. Avtonomna vožnja lahko praktično izniči vse te nesreče. Ker pa vztrajamo pri pomenu varnosti, implementacija vseh tehnologij traja več let. Do leta 2021 bomo imeli za seboj 240 milijonov testnih avtonomnih kilometrov, od tega okrog 95 odstotkov v simulatorjih," je na predstavitvi poslovnih rezultatov poudaril predsednik uprave BMW Harald Kruger.
Koncept BMW iNext bo postal serijski leta 2021. Takrat bo imel tretjo stopnjo avtonomije, na določenih testnih odsekih pa bodo Nemci z njim začeli preizkušati tudi četrto in peto stopnjo avtonomnosti vozil.
Taksiji brez taksista niso več znanstvena fantastika
Vse tehnologije samodejnih sistemov so za zdaj sicer omejene le na testiranja. Audi in Rimac sta serijsko prva predstavila avtonomnost tretje stopnje, tudi precej bolj opazna četrta stopnja (samodejna vožnja brez potrebe voznikovih posredovanj v nadzorovanem urbanem okolju) pa se zaradi hitrega razvoja tehnologije in natančnosti zemljevidov ne zdi več tako futuristična. V mestih lahko do leta 2030 zagotovo pričakujemo avtomatizirane taksije, ki torej klasičnega taksista ne bodo več potrebovali.
"Prvi na trgu tega ne bo nujno tudi osvojil"
Avtomobilisti se danes ne morejo izogniti neposredni primerjavi z usodo Boeinga in potnikov dveh njihovih letal. Preiskavi obeh tragičnih nesreč še nista končani, a kljub temu se kažejo vzporednice varnostnih vprašanj med letalsko in avtomobilsko industrijo. Lahko prehiter razvoj in premalo testirana programska oprema ogrozita življenja potnikov?
"Vprašanje prednosti tistega, ki z neko tehnologijo prvi pride na trg, morda velja pri letalih, pri avtomobilih pa ne. Po mojem mnenju prvi s tehnologijo avtonomne vožnje ne bo nujno tudi zmagovalec in ne bo nujno osvojil trga. Mi bomo vsekakor osrednjo pozornost namenili varnosti. Pomembno bo tudi zaupanje strank. Avtomobilski proizvajalci s stoletno tradicijo so že večkrat dokazali, da so sposobni razvoja varnosti in skrbi za svoje uporabnike, novodobna tehnološka podjetja in nove proizvajalce pa ta naloga še čaka," je dodal Schwarzenbauer.
4