Petek, 25. 6. 2021, 7.06
3 leta, 6 mesecev
Snemanje in fotografiranje z droni
Prvi Slovenci, ki lahko legalno naredijo tako drzno fotografijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,47
1
Od lani je v veljavi nova Evropska uredba o brezpilotnikih oziroma dronih in zdaj imamo tudi v Sloveniji inštitut, ki lahko s posebnimi droni skladno s to uredbo legalno leti v posebni kategoriji in legalno opravlja tovrstne drzne posnetke. Medtem raste tudi prodaja cenovno dostopnejših dronov in v slabem letu se je število registriranih uporabnikov v Sloveniji, predvsem zaradi nove evropske uredbe in urejenega izobraževanja na daljavo, povečalo za približno desetkrat.
Primer fotografije iz tako imenovane posebne kategorije. Do lanskega leta so bili v Sloveniji štirje izvajalci, ki bi jo lahko naredili legalno. Zdaj smo dobili prvega izvajalca, ki to lahko počne tudi po novi evropski uredbi o brezpilotnikih. Dron v tem primeru leti in snema nad Ljubljano, torej z naseljem in nad veliko množico ljudi ob takratnem prednovoletnem prižigu lučk.
Letos so začela v Evropi veljati zahtevnejša nova skupna pravila za področje brezpilotnikov oziroma dronov. Po stari uredbi so lahko v najzahtevnejši kategoriji leteli štirje izvajalci, zdaj je tudi po novi uredbi EU tako operativno dovoljenje že dobil prvi slovenski izvajalec. To je Inštitut za razvoj brezpilotnih sistemov (IRBS), ki bo lahko brezpilotnike legalno uporabljal tudi v območjih, kjer ostali droni ne smejo leteti. To je na primer v poseljenih območjih in drugih geografskih območjih z omejitvami.
Janez Kotar je direktor Inštituta za razvoj brezpilotnih sistemov. Ustanovili so ga leta 2015.
Dodatne pravice prinašajo tudi bistveno večjo odgovornost
"Operativno dovoljenje za zahtevnejšo posebno kategorijo prinaša mnoge prednosti, hkrati pa večjo odgovornost," meni Janez Kotar, direktor IRBS, ki deluje tudi kot inštruktor brezpilotnih zrakoplovov, sicer pa je tudi športni pilot in jadralni padalec ter eden od začetnikov profesionalne fotografije z droni pri nas.
"Ena od prednosti je, da je sedaj odprta pot tudi za izvedbo varnostno in zakonsko najbolj zahtevnih operacij z brezpilotniki, ne samo znotraj meja naše države, temveč po celotni EU oziroma širše v vseh članicah EASA. Seveda pa so dodatne pravice povezane tudi z bistveno večjo odgovornostjo. Raven zahtevanega znanja, kompetenc in urejenosti postopkov je v posebni kategoriji neprimerno drugačna kot v odprti kategoriji, kjer se sme brezpilotnike večinoma uporabljati zgolj dovolj stran od ljudi in objektov," opisuje prednost operativnega dovoljenja.
“Ustrezno raven zanesljivosti delovanja se doseže z redundanco sistemov oziroma nadomestnimi sistemi, ki se aktivirajo ob posamezni odpovedi,” razlaga Kotar.
Odpoved ene komponente še ne sme povzročiti strmoglavljenja
Zahtevnejše letalne operacije, kjer bi ob strmoglavljenju drona lahko prišlo do poškodbe ljudi, izvajajo z opremo, ki ima mnogo manjšo verjetnost odpovedi od brezpilotnikov, ki jih je možno kupiti v "navadni" trgovini. Odpoved posamezne komponente še ne sme pomeniti strmoglavljenja sistema.
"Takšno raven zanesljivosti delovanja se doseže z redundanco sistemov oz. nadomestnimi sistemi, ki se aktivirajo ob posamezni odpovedi. Na skrajni stopnji se tako samodejno sproži padalo, ki bistveno zmanjša energijo padajočega brezpilotnika. Pa ni vse zgolj v sami arhitekturi sistema. Za njegovo pravilno delovanje se zahteva stalne preglede in vzdrževanje, ki vnaprej odkrije morebitne pomanjkljivosti. Njihova pravočasna odprava prepreči neželeno odpoved," razlaga Kotar.
Samo načrtovanje letalnih operacij v posebni kategoriji zahteva veliko načrtovanja in premisleka, s katerimi operatorji v enostavni odprti kategoriji niti niso soočeni niti zanje dovolj usposobljeni. Letenje v urbanem namreč pomeni dodatne motnje, posledice napak pa so lahko neugodne. Tako zakonodaja od operatorja pričakuje, da se drži v naprej predpisanih postopkov, da je varnost na prvem mestu njegovih misli in da se vsega loteva z veliko odgovornostjo.
Julija 2016 je takrat povsem neurejeno področje brezpilotnih zrakoplovov pričela urejati Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov. Postavila je grobe standarde, ki so pričeli uvrščati brezpilotne zrakoplove v zračni prostor Slovenije, določala je kompetence pilotov na daljavo in minimalne standarde, katerim morajo zadostiti brezpilotni zrakoplovi, vendar je veljala le nacionalno, na območju Slovenije.
Če so želeli slovenski operatorji opravljati delo z brezpilotnimi zrakoplovi v drugih državah EU, so morali v teh pridobiti dovoljenje, kar je dolg in pogosto zapleten proces, saj so imele države predpise na tem področju urejene povsem različno.
31. decembra 2020 pa so se pričeli uporabljati novi skupni evropski predpisi, ki so poenotili standarde za brezpilotne zrakoplove in za pilote na daljavo v vseh državah članicah. Slovenskemu operatorju omogočajo, da opravlja delo tudi izven Slovenije brez dolgotrajnih zapletov.
IRBS je takoj ob veljavnosti uredbe pričel aktivno sodelovati z Javno agencijo za civilno letalstvo, plod česar so današnja spletna usposabljanja pilotov na daljavo. Hkrati pa so pričeli z dodatno pripravo dokumentov, potrebnih za vzpostavitev operatorja IRBS po novih predpisih, ki bo lahko samostojno opravljal najzahtevnejše naloge z brezpilotnimi zrakoplovi v in izven vidnega polja, torej na razdaljah, ki jih dosedanja slovenska uredba ni omogočala. IRBS je v tem času vzpostavil operativni priročnik ter šolo za pilote na daljavo, pridobitev dovoljenja pa pomeni, da je CAA prepoznala IRBS kot kompetentnega operatorja.
Video - snemanje z dronom podviga Janje Garnbret na dimniku v Trbovljah
Letalski regulatorni organi priznali izobraževalno organizacijo za drone
Kot drugo ključno prednost Kotar navaja, da Slovenija s tem pridobiva prvo s strani letalskih regulatornih organov uradno potrjeno izobraževalno organizacijo, ki kandidate izobražuje in usposobi za zahtevnejšo uporabo brezpilotnikov.
"Vsaj za podjetja, druge organizacije ter državno upravo je ključno, da sebe in svoje zaposlene usposobijo na verodostojen in kakovosten način. Panoga je namreč še vedno zelo nova, znanja v širši skupnosti kronično primanjkuje, samooklicanih poznavalcev je veliko, resni uporabniki brezpilotnikov pa se zato težko znajdejo v iskanju kakovostne podpore," dodaja Kotar, ki se vsakodnevno sooča z najrazličnejšimi vprašanji uporabnikov dronov in širše javnosti, ki jasno kažejo, kako potrebno je izobraževanje in usposabljanje na tem hitro razvijajočem se področju.
Vključitev v letalsko zakonodajo ključna za varnost
"Glede na porast globalnega števila brezpilotnih zrakoplovov je ključnega pomena za varnost vseh v zraku, da je pilote na daljavo nova evropska zakonodaja vključila v okvir letalske zakonodaje. Po integraciji je naslednji izziv postalo izobraževanje," ocenjuje Jure Olaj, inštruktor in pilot brezpilotnikov, ki je poklicno tudi pilot helikopterja, zato se še toliko bolj posveča vidiku varnosti v zračnem prostoru.
"Čeprav smo v IRBS že ključno pripomogli k razširjanju znanja skozi spletno učno gradivo v okviru CAA, se z vzpostavljanjem šole za pilote na daljavo postavljamo ob bok letalskim šolam za pilote. Šola, ki se ukvarja izključno z usposabljanji za upravljanje sistemov brezpilotnih zrakoplovov, omogoča neposredno podajanje znanja kandidatom, ki bodo teoretično in praktično znanje pridobivali od izkušenih pilotov helikopterjev in letal, ki so obenem tudi izkušeni piloti na daljavo," Olaj poudarja pomembnost prenosa praktičnega znanja novim uporabnikom.
"Le tako bomo lahko pridobili zaupanje letalske javnosti v varnost novih udeležencev v letalstvu," je prepričan Olaj, sicer vodja usposabljanj pri IRBS, ki je kot inštruktor deloval tudi pri dosedanjih usposabljanjih CAA.
1