Poslovna in okoljska katastrofa? Letalske direktorje grabi panika.

Epidemija covid-19 je leta 2020 in 2021 skoraj povsem ohromila letalsko industrijo in po nekaterih ocenah je ta v tem času izgubila okrog 200 milijard ameriških dolarjev. S sproščanjem ukrepov proti širjenu epidemije se je začel letalski promet spet bližati starim smernicam, čeprav je do njih še daleč. Globalno so danes potniška letala približno za četrtino slabše zasedena kot leta 2019, v severnem delu Azije zaznavajo celo več kot 80-odstotno slabšo zasedenost.

Letalsko gorivo doseglo rekordno vrednost v zadnjih 14 letih

Ravno v trenutkih okrevanja je zdaj letalstvo prizadela nova kriza. Spopadi v Ukrajini so pospešili rast energentov in letalsko gorivo – to predstavlja približno tretjino operativnih stroškov letalskih prevoznikov – je danes najdražje v zadnjih 14 letih. Samo v enem tednu se je cena goriva na globalnih trgih v povprečju dvignila za 27 odstotkov.

Velike težave imajo danes predvsem prevozniki med Evropo in Azijo. Ruski zračni prostor je za veliko večino zaprt, zato so primorani narediti velike ovinke in leteti po mnogo daljši poti. Daljši let pa pomeni predvsem veliko več porabljenega goriva, kar je spet povezano predvsem z vse višjimi cenami. Letalski prevozniki torej porabijo vse več goriva, to pa postaja tudi vse dražje. Nekatere družbe ga sicer kupijo vnaprej po določenih cenah, a to ne velja za vse.

Foto: Reuters

Med Finsko in Japonsko so let podaljšali za štiri ure

Let iz Helsinkov v Tokio je pred zaprtjem ruskega zračnega prostora trajal devet ur, zdaj je let med Finsko in Japonsko daljši za štiri ure. Tudi polet med Londonom in Tokijem se je podaljšal za dve uri in pol. Tudi krajši regionalni leti v vzhodnem delu Evrope morajo zdaj potekati po prilagojeni smeri.

Omenjeno pot med Helsinki in Tokijem je Finnair opravil s širokotrupnim letalom airbus A350, ki ima lahko od 140 do 158 tisoč litrov goriva. Tako letalo v povprečju v eni uri takega leta porabi od 5.000 do 5.800 kilogramov goriva. To pomeni do sedem tisoč litrov goriva na uro oziroma ob dodatnih štirih urah se skupna poraba poveča med 20 in 30 tisoč litrov.

Visoka dodatna poraba s seboj prinaša tudi škodljive izpuste, ki si jih dolgoročno ne želi nihče

Tista največja letala, kot je na primer boeing 747, na uro porabijo v povprečju tudi do 12 tisoč litrov goriva. To pomeni od tri do štiri litre goriva na uro leta.

Z manjšimi letali in manjšimi vzletnimi masami pada tudi poraba goriva. Airbus A320 na uro porabi v povprečju približno polovico toliko goriva kot večji A350. Poraba je največja pri vzletu, veliko manjša pa nato na idealni potovalni višini.