Sreda, 3. 3. 2021, 20.35
3 leta, 5 mesecev
Pomen recikliranja avtomobilskih baterij v prihodnosti
Bencin ali elektrika? To so novi podatki za sporna vprašanja.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,57
15
Električni avtomobil nima izpušne cevi in na cesti v lokalnem okolju ne povzroča neposrednih izpustov, zato pa ti nastajajo ob proizvodnji vozil, izkopavanju rudnin in podobno.
V desetih letih se lahko vsaj v Evropi avtomobilska industrija močno spremeni. Proizvajalci električnih vozil, ki danes še niso tako zeleni in ekološko čisti, kot bi si želeli, stavijo predvsem na recikliranje za baterije nujnih rudnin in materialov. Baterije bodo potrebovale manj danes problematičnih surovin, vse večji delež jih bo mogoče tudi reciklirati. To so obeti razvoja, ki jih prikazuje nova študija bruseljske organizacije Transport & Enviroment.
Ker je po Fordu in Jaguarju predvčerajšnjim tudi Volvo od leta 2030 v Evropi napovedal prodajo le še povsem električnih avtomobilov, enak ukrep pa je že lani sprejela Velika Britanija, drugi največji avtomobilski trg v Evropi, postajajo vprašanja o električni prihodnosti vse bolj pomembna. Pa ne le o konkurenčnosti avtomobilov, temveč o vsej skrbi za ekologijo takega pogona. Ta problematika ima danes dva glavna vidika; to sta čistost izvora elektrike in pa uporaba precej redkih rudnin oziroma materialov, ki so potrebni za izdelavo baterij za električna vozila.
Primerjalne študije med ekološko neoporečnostjo električnih avtomobilov in vozil s pogonom na fosilna goriva so lahko zavajajoče, ob hitrem napredku tehnologije ter zapletenosti najrazličnejših vplivov pa jih je tudi težko izdelati. Električni avtomobil nima izpušne cevi in na cesti v lokalnem okolju ne povzroča neposrednih izpustov, zato pa ti nastajajo ob proizvodnji vozil, izkopavanju rudnin in podobno. Tudi uradni izpust vsakega avtomobila na izpušni cevi ne pove vsega. Izpust takega avtomobila v celoti nadalje večajo prav tako črpanje nafte, predelava v rafineriji, prevozi s tankerji in tovornjaki.
Tudi pri Tesli že razvijajo naslednjo generacijo litij-ionskih baterij.
Zaradi napredka tehnologije in reciklaže manj potrebe po ključnih surovinah ...
Organizacija Transport & Enviroment (T&E) iz Bruslja je objavila novo študijo primerjave okoljskega vpliva električnih in klasičnih vozil. Ta v ospredje postavlja predvsem vse višji delež recikliranih problematičnih materialov, ki so potrebni za izdelavo baterij.
Vpliv recikliranja se bo občutil predvsem po letu 2030 in prihodnjih 10 let bo očitno v avtomobilski industriji prelomnih. V tem desetletju bo pri izdelavi ene kilovatne ure (kWh) avtomobilske baterije tehnološki napredek prepolovil količino potrebnega litija, količino kobalta za tri četrtine, niklja pa za približno petino. Leta 2035 bodo lahko proizvajalci več kot petino potrebnega litija in niklja ter dve tretjini kobalta dobili iz recikliranja.
Potreba po surovinah za 1 kWh baterije:
| 2020 | 2030 | |
|---|---|---|
| litij | 0,10 kg | 0,05 kg |
| kobalt | 0,13 kg | 0,03 kg |
| nikelj | 0,48 kg | 0,39 kg |
Volvo namerava od leta 2030 izdelovati le še električne avtomobile. Enako velja tudi za Jaguar in Ford.
Od 160 kilogramov povprečne baterije bo "za vedno" odpadlo za 30 kilogramov materialov …
Povprečna baterija električnega avtomobila zahteva okrog 160 kilogramov materialov. Ob upoštevanju recikliranja materialov v baterijskih celicah in domnevi, da bodo večino kovinskih delov lahko znova uporabili, bo ob vnovični uporabi odpadlo le okrog 30 kilogramov; med temi tudi 1,8 kilograma litija, slabega pol kilograma kobalta in 1,4 kilograma niklja. Približno štiri petine mase baterije bodo proizvajalci torej lahko znova uporabili za naslednja vozila.
Po izračunu T & E povprečni avtomobil v življenjskem ciklu porabi okrog 17 tisoč litrov bencinskega in 13.500 litrov dizelskega goriva. To je od 300- do 400-krat več goriva, kot znaša navedena izguba 30 kilogramov baterijskih materialov. Tudi čez 10 let bo EU uvozila za okrog 60 milijard evrov surove nafte …
Po izračunu T & E bomo v EU leta 2030 še vedno potrebovali za okrog 60 milijard evrov surove nafte na leto.
Uvoz nafte in baterijskih materialov danes v Evropo …
Evropska unija je danes močno odvisna od uvoza tako surove nafte (več kot 96 odstotkov) kot tudi materialov za izdelavo baterij (50 odstotkov za nikelj, 86 odstotkov za kobalt in 100 odstotkov za litij). Po izračunu T & E bomo v EU leta 2030 še vedno potrebovali za okrog 60 milijard evrov surove nafte na leto, kar bo približno 15-krat več, kot bodo stali potrebni materiali za izdelavo baterij.
V Evropi bo v desetih letih predvidoma nastalo 22 tovarn baterij. Leta 2025 bodo skupno izdelale baterije s skupno zmogljivostjo 460 gigavatnih ur (GWh), kar je dovolj za okrog osem milijonov električnih avtomobilov. Leta 2030 naj bi se skupna zmogljivost povečala na 730 GWh, kar je v skladu z načrtovanim obsegom električnih vozil za to obdobje.
Koliko litija, niklja in kobalta ima Evropa?
S pričakovano rastjo deleža recikliranih materialov se bo v Evropi tudi zmanjšala potreba po uvozu teh materialov. V Evropi imamo sicer danes in brez recikliranja v rezervah dovolj litija za 20 milijonov električnih vozil, niklja za 300 milijonov in kobalta za 10 milijonov vozil – pri obeh primerih prav tako brez upoštevane reciklaže materialov. Ob recikliranju se število vozil znatno poveča.
15