Petek, 10. 12. 2021, 22.24
3 leta
Nov način letenja: po Pipistrelu priložnost vidijo še Britanci #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,45
6
Ta računalniško ustvarjena skica predstavlja, kako si letalo na vodikov pogon predstavlja britanski inštitut za razvoj letalske industrije.
Letalska industrija je pred največjim izzivom zmanjševanja emisij ogljikovega dioksida, saj letala trenutno s svojimi motorji požirajo ogromne količine goriva in na drugi strani ustvarjajo velikanski ogljični odtis. Zaradi same teže baterij in počasnega razvoja je nesmiselno uporabljati električna letala na daljših in medcelinskih poletih. Tako kot pri Pipistrelu (povezava do intervjuja spodaj) si Britanci brezogljično letalsko prihodnost predstavljajo z uporabo vodikovih gorivnih celic.
Projekt FlyZero je rezultat vlaganja britanske vlade v razvoj letalske industrije in znanja inštituta za razvoj letalske industrije. Gre za prvi koncept letala, ki ga poganjajo vodikove gorivne celice in ki omogoča polet do 279 potnikom med Londonom in San Franciscom. V nadaljnji razvoj letala bosta v prihodnjih petih letih obe strani vložili 3,9 milijarde funtov (4,5 milijarde evrov).
Hitro polnjenje, velika energetska učinkovitost
"Na tej točki bolj verjamem v vodik. Kemija baterij se letno izboljšuje za dva ali tri odstotke, nič več. To je premalo. Če bo treba izpeljati hitrejši preskok, bomo morali v letalih uporabiti hibridne pogone. In tu se vodik v letalstvu kaže kot najbolj učinkovit. Zato tudi že razvijamo letalo, ki bo za vzlet uporabilo klasični motor, med poletom pa se bo iz vodikovih gorivnih celic proizvajala električna pogonska energija," je dal Ivo Boscarol jasno vedeti, kaj bo tehnologija prihodnosti v letalski industriji.
Podobnega mnenja so tudi ustvarjalci koncepta FlyZero. Kot glavno gorivo se bo na njihovem letalu uporabljal tekoči vodik. Ta ne ustvarja ogljikovega dioksida in obenem na kilogram ponuja trikratno energijsko vrednost v primerjavi s kerozinom. V primerjavi z baterijami pa vodik ponuja kar šestdesetkrat več energije na kilogram.
Koncept potniškega letala ima 54-metrski razpon kril in lahko prepelje do 279 potnikov. Po trenutnih izračunih bi imelo serijsko letalo 5.250 navtičnih milj dosega, zato bi lahko dnevno opravljalo polete med Londonom in San Franciscom, Delhijem ali Pekingom.
Tekoči vodik se hrani v kriogenskih rezervoarjih, ki so nameščeni v zadnjem delu trupa. Dva manjša rezervoarja sta nameščena še spredaj zaradi boljše uravnoteženosti letala. Vodik se hrani v rezervoarjih pri -250 stopinjah Celzija.
Tudi pri Pipistrelu vidijo rešitev za daljše medcelinske polete v tekočem vodiku.
Pred prvimi letali še veliko ovir
"Seveda, izzivov je že danes veliko, pri vodiku pa jih bo še več. Še posebej pri tekočem vodiku. Pri štirih odstotkih mešanice z zrakom tak vodik preprosto zagori. Najtežje bo nadzirati fazo, ko se bo tak vodik spremenil iz utekočinjenega v plinasto stanje. Takrat se temperatura skokovito dvigne. Toda prav taka tehnologija nam lahko omogoči medcelinske polete. Stisnjen vodik pa nima dovolj energijske gostote, da bi lahko omogočil tako dolge polete. Novo tehnologijo želimo uporabiti tudi na našem 19-sedežniku. Vodik peljemo z letalom s seboj, kisik vzamemo iz zraka, prek gorivnih celic proizvajamo elektriko in edini izpust je voda," je svoj pogled v vodikovo prihodnost pojasnil Boscarol.
Pri inštitutu ob razkritju potniškega letala priznavajo, da je pred njimi še veliko ovir. Preden bodo dovoljeni potniški poleti z letali, ki za gorivo uporabljajo tekoči vodik, se mora znižati cena tekočega vodika. To se bo zgodilo le ob večjem povpraševanju po tej vrsti goriva. Predvidevajo, da bo letenje z letali, ki uporabljajo tekoči vodik, v primerjavi z običajnimi letali postalo cenejše za uporabo sredi tridesetih let. Tekoči vodik bodo morali začeti pridobivati na zelen način, hkrati je treba še razviti tehnologijo rezervoarjev, turbin, baterij in celotnega sistema. Ker v krilih ne bo več rezervoarjev za kerozin, bo prav tako treba prilagoditi gradnjo letal. Pred Pipistrelom in drugimi je torej še dolga in zanimiva pot.
6