Le Mans ostaja poligon uveljavljanja novih avtomobilskih tehnologij

Skrajen preizkus kompromisa med hitrostjo in vzdržljivostjo

Dirka okrog zaspanega francoskega Le Mansa je vsako leto vrhunec vztrajnostnih avtomobilističnih dirk. To ni le skrajen preizkus iskanja kompromisa med hitrostjo in vzdržljivostjo avtomobilske tehnike, iskanja motivacije ter zbranosti prisotnih voznikov, temveč tudi eden vodilnih poligonov za preizkus napredne avtomobilske tehnologije v športne namene. Prav avtomobilistični šport je pač tisti, ki je že dobro stoletje gonilo napredka avtomobilske industrije.

Audi in Toyota stavita na hibridno tehnologijo

Če mednarodna avtomobilska zveza FIA v klasičnem reliju in krožnohitrostnih dirkah omejuje tehnična pravila, imajo inženirji pri vztrajnostnih dirkah bolj proste roke. Zato bomo letos v Le Mansu morda videli prvo zmago hibridnega dirkalnika. Audi je v Francijo poslal dva avtomobila R18 e-tron quattro, ki združujeta klasični dizelski šestvaljni turbomotor za pogon zadnjega para koles in električni motor za pogon sprednjih koles. Audi tako v dirkaški šport spet uvaja blagovno znamko quattro.

Hibridni avtomobil je v Le Mans pripeljala tudi Toyota, ki na tej dirki ni sodelovala že od devetdesetih. Osnovni princip delovanja dirkalnika je enak, le da namesto dizelskega uporablja bencinski osemvaljnik. Pri zaviranju oba dirkalnika seveda shranjujeta kinetično energijo in jo pozneje uporabita pri pospeševanjih. Medtem ko Audijev avtomobil za shranjevanje energije (nad hitrostjo 120 kilometrov na uro) uporablja vztrajnik, so se pri Toyoti odločili za kondenzator.

Bo odločila manjša poraba goriva hibridov ali nižja masa klasičnega dirkalnika?

Na drugi strani pri Audiju, kjer so bili v Le Mansu v zadnjih 12 letih le dvakrat premagani, stavijo še na dva klasična dizelsko gnana dirkalnika R18. Ta ne bosta imela dodatnega električnega motorja in posledično tudi ne štirikolesnega pogona, zato pa toliko manjšo osnovno maso. Najnižja dovoljena masa za kategorijo LMP1 je sicer 900 kilogramov, a dizelski R18 jo bo lahko dosegel z idealno razporeditvijo dodatne obtežitve.

Dirkalniki letos le z manj goriva

Tehnična pravila za dirko v Le Mansu letos niso dobila revolucionarnih sprememb. Dizelskim avtomobilom so moč zmanjšali za okrog sedem odstotkov. Restriktor turbinskega polnilnika je zdaj 47,4 milimetra v primeru enojnega restriktorja, oziroma od 33,5 do 32,4 v primeru dvojnega. Pritisk turbinskih polnilnikov so zmanjšali s 3000 na 2800 milibarov. Ob tem so morali proizvajalci (za dizelski motor) tudi zmanjšati posodo za gorivo s 65 na 60 litrov. Avtomobili z bencinskim motorjem (tudi pri hibridu) imajo lahko 15 litrov večjo posodo za gorivo.

Za status hibrida mora biti dirkalnik sposoben prevoziti celotno območje boksov s hitrostjo 60 kilometrov na uro le s pomočjo sistema KERS. Količina energije iz tega sistema ne sme biti večja kot 500 kilodžulov (približno 100 "konjev" za šest sekund). Masa dirkalnikov elitne kategorije LMP1 je 900 kilogramov.

"Naš audi R8 e-tron ima več moči in oprijema, različica ultra pa bolje razporejeno maso in dva dodatna litra goriva v avtomobilu. Hibridni avtomobil lahko zmaga, če bomo z 58 litri goriva odpeljali enako število krogov kot tekmeci z motorjem TDI s 60 litri. Hibridni avtomobil ima tudi nekoliko višje težišče. Hibridni pogonski sklop pomaga predvsem pri zniževanju porabe in manj pri dodatni zmogljivosti. Veliko večja prednost pa bi bila seveda v primeru dežja," je Audijev hibridni dirkalnik, ki je bil v Le Mansu najhitrejši na kvalifikacijah, opisal eden od voznikov Benoit Treluyer.

Bugatti je že pred 2. svetovno vojno v Le Mansu razvijal aerodinamiko

Dirka v Le Mansu že vse od leta 1923 privablja napredne tehnološke ideje. Bugatti je že pred 2. svetovno vojno poskušal kar najvišje hitrosti doseči z aerodinamično obliko avtomobilov (pokrita šasija), tudi danes pa je aerodinamika (in z njo povezan podtlak) eden ključnih elementov zmage v Le Mansu. Leta 1989 je tako mercedes-benz C9 med kvalifikacijami dosegel hitrost 399 kilometrov na uro. Tudi letos dirkalniki drvijo s hitrostjo krepko nad 300 kilometrov na uro.

Dizelski motor ni nikakršna novost

V Le Mansu smo do zdaj videli tudi najrazličnejše motorje. Ti so morali biti tako zmogljivi kot tudi varčni. Že leta 1949 je v Le Mans prišel prvi avtomobil brez klasičnega bencinskega motorja. Delettreza special je poganjal dizelski motor, v osemdesetih pa je Porsche poskušal z uporabo etanola.

Turbinske polnilnike so na dirki prvič uporabili leta 1974, bioetanolsko gorivo pa je bilo prvič dovoljeno šele pred štirimi leti. Hibridno tehnologijo so v Le Mansu organizatorji prvič dovolili pred štirimi leti.

Toda čeprav so se alternativni pogonski viri v Le Mansu pojavili že pred pol stoletja, je z dizelsko tehnologijo dejansko uspel šele Audi. Leta 2006 je njihov dirkalnik R10 TDI dosegel prvo dizelsko zmago v Le Mansu.

Audiju in Toyoti se bo čez dve leti pridružil tudi Porsche

Zanimanje avtomobilskih proizvajalcev za najbolj znano vztrajnostno dirko je bilo v osemdesetih letih vedno veliko. Že dolgo sicer dirkači ne štartajo tako, da bi stekli do avtomobilov, a draž dirke ostaja. Zaradi finančnih težav se je dirki letos odpovedala ekipa Peugeota, a na srečo bo Audiju poskušala štrene mešati vsaj Toyota. Na kvalifikacijah so bile razlike majhne, v igri za zmago pa je šest dirkalnikov (štirje audiji, dve toyoti).

Čez dve leti se bo v Le Mans s prototipom najvišjega razreda LMP1 podal tudi Porsche, ki je 24-urno dirko v preteklosti dobil šestnajstkrat.