Konec capljanja za Evropo? Strokovnjak zadovoljen z načrti vlade.

Slovenija po številu polnilnic na sto kilometrov cest spada v zlato sredino evropskih držav, precej slabo in predvsem neenakomerno so razporejene polnilnice DC. Največ polnilnic na sto kilometrov imajo Nizozemci (64,3), Luksemburžani (57,9), Nemci (25,8), Portugalci (24,9) in Švedi (12,2). Na drugi strani jih imajo izjemno malo Litovci (0,2), Ciprčani (0,4), Grki (0,4), Estonci (0,6) in Poljaki (0,7). Čeprav pri infrastrukturi nismo povsem zadnji, pa smo na repu Evrope pri uvajanju alternativnih avtomobilskih pogonov. To naj bi poskušali spremeniti z dvema novima zakonoma in strategijo, svoj pogled na novosti pa je predstavil Slavko Ažman, doktor znanosti poslovnega menedžmenta, ki je vodja poslovnega upravljanja pri našem največjem uvozniku Porsche Slovenija.

Ali Slovenija končno dobiva pravo strategijo?

"Nacionalni energetski in podnebni načrt je strategija, ki je zelo pomembna za Slovenijo. Gre za splošno strategijo o tem, kakšne ambicije ima Slovenija glede elektromobilnosti, kakšni so naši cilji in kako jih bomo dosegli. Če smo natančni, takšno strategijo že imamo, saj že obstaja prva različica te strategije. Zdaj lahko rečemo, da gre za drugo generacijo te strategije. Zakaj govorimo o drugi generaciji? Preprosto, to strategijo oziroma dokument je treba popraviti. Spremenile so se evropske ambicije. Evropska komisija je glede elektromobilnosti vse bolj aktivna, tako da moramo postati aktivnejši tudi mi. Drugi razlog je to, da v takšni obliki, kot je bila napisana prva strategija, ta ni več ustrezna. S popravljeno strategijo se bomo kot država prilagodili novim zahtevam. Največja težava starega dokumenta je predvsem to, da z njim nimamo nobenih lastnih ciljev ali zavezujočih projektov, ki bi jim morali slediti.

To v praksi pomeni, da smo v letu 2020 za 30 odstotkov zgrešili svoje cilje glede polno električnih vozilih in za 85 odstotkov pri priključnih hibridih. Za leto 2021 tega podatka nimamo, prav tako ne za letošnje leto. Preprosto zato, ker država ni postavila uradnih ciljev in nihče ne nadzoruje teh številk. Šele leta 2025 bomo znova pogledali te številke in takrat bomo videli, kje smo. V novi različici te strategije imamo konkretne številke in konkretne cilje. Prav je, da vemo, koliko električnih avtov moramo prodati in ali smo na pravi poti. Tako lahko sledimo določenim ciljem in s konkretnimi številkami na letni ravni preverjamo, ali lahko ukinemo subvencije ali davčne spodbude ali bi bilo bolje, da razmišljamo o tem, kako poenostaviti določene stvari. Mi si želimo konkreten in realističen načrt glede e-avtomobilov," je razložil Ažman.

Slavko Ažman je doktor znanosti poslovnega menedžmenta in se pri Porsche Slovenija srečuje predvsem z izzivi poslovnega svetovanja prodajni mreži in spremljanja zakonodaje na davčnem področju. Foto: STA/Katja Kodba

Prvi že zelo konkreten

Ažman se je ustavil tudi pri najnovejših zakonih. Ker je prvi zakon o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v prometu že bolj konkreten, je imel o njem jasno mnenje. "Zakon o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v prometu prinaša nova vlaganja v infrastrukturo in obenem razmislek glede alternativnih pogonov. Gre za zakon, ki ga predpisuje Evropska unija. Zlahka bi dobili zakon, ki bi bil namenjen zgolj izpolnitvi evropskih zahtev in bi prinesel novo pravilo v slovenski pravni red. Mislim pa, da je zadeva zastavljena bistveno bolj ambiciozno. V ozadju je mogoče zaznati smiselno razmišljanje, kako postaviti infrastrukturo, da bo čim manj obremenjevala trenutno omrežje."

Upa, da se bo razbremenilo Eko sklad

Obenem je pozdravil idejo, da se naredi načrt trenutne infrastrukture in pametno načrtuje, kje vse bi potrebovali dodatno. "Na teh Z realnimi cilji bo lažje nadzorovati ali Slovenija zaostaja za Evropo. S tem bo lažje tudi upravljati s subvencijami, jih prilagajati in obenem pospeševati razvoj infrastrukture. Foto: Gregor Pavšič lokacijah se bo zagotovilo dovolj konkurence. Vsi ponudniki, ki se ukvarjajo s polnjenjem, bodo imeli možnost na teh mestih postaviti svojo polnilnico. Imeli smo nekaj manjših pripomb na ta zakon. V grobem bi ta zakon ocenil kot dober. Menim, da ima potencial. V tem zakonu mi je všeč tudi to, da se razmišlja o sredstvih za spodbujanje elektromobilnosti. Predvideva se sistemski vir, ki bo namenjen izključno tem stvarem. Namenjen bo tudi infrastrukturi, ne samo električnim vozilom. Napovedujejo se tudi spremembe pri organizaciji teh finančnih spodbud, saj vemo, da trenutno zadeve prek Eko sklada ne delujejo najbolje. S tem zakonom se odpirajo možnosti, da se te stvari prenesejo na drugo agencijo, ki ne bo delovala na enak način kot Eko sklad.

Podnebni zakon je še v povojih

Podnebni zakon je najmanj konkreten od omenjenih. Za zdaj se le razmišlja o tem, kaj bi moralo biti v tem zakonu. "Predlagali smo, da se razmisli o tem, da je v prometu, kar zadeva izpuste ogljikovega dioksida, položaj kritičen. V vseh preostalih sektorjih emisije konkretno padajo, na področju prometa pa rastejo. Delež vseh emisij, ki jih ustvari promet, se je zato dvignil z 20 na 30 odstotkov vseh izpustov. Tudi sam trend ni najbolj pozitiven. Naši predlogi so zato bili, da se denar, ki bo namenjen za ukrepe in ki ga bo v prihodnosti kar precej, ciljno usmeri. Če promet ustvari 30 odstotkov vseh emisij, naj država za reševanje teh težav nameni enak odstotek sredstev, ki jih namensko zbira v ta namen," je sklenil Ažman, ki na podlagi vseh novosti optimistično zre v prihodnost, tesno povezano z elektromobilnostjo.