Nič več bencin ali dizel? Kakšen avto izbrati?

Na področju alternativnih pogonov je v avtomobilski industriji težko izpeljati splošne sklepe. Nemogoče je pavšalno trditi, ali je električni avto primernejši od priključnega hibrida in ali je alternativa stroškovno danes ugodnejša od klasičnega avtomobila z bencinskim ali dizelskim motorjem.

Tri osnovne možnosti

Slovenija zaradi svojih specifičnih lastnosti spada med države, ki imajo na področju elektromobilnosti velik potencial. Razdalje med mesti so majhne, veliko ljudi živi v stanovanjskih hišah in tako nimajo težav s polnjenjem baterij. Kljub temu pa se tudi pri slovenskih kupcih avtomobila, ki bi radi iskali racionalneje, o pravi alternativni poti ni mogoče enostavno odločiti.

Če pustimo ob strani vozila s pogonom na vodikove gorivne celice in delno tudi vozila na stisnjen zemeljski plin CNG (malo polnilnih mest), so danes osnovne alternativne izbire avtoplin LPG, elektrika in priključni hibridi.

V Novi Gorici je tudi letos potekal tako imenovani Eko reli za avtomobile z alternativnimi pogonskimi viri, ki so namenjeni prav promociji tovrstnih vozil v širši javnosti. Foto: Gregor Pavšič

Renault zoe ostaja ob BMW i3 eden najbolje prodajanih električnih vozil v Sloveniji. Foto: Gregor Pavšič

Elektrika: kdor polni doma in prevozi vsaj od 100 do 200 kilometrov na dan

Popolnoma električni avtomobili se šele razvijajo in danes s prvimi modeli prihajajo na raven vsakodnevne uporabnosti. Z novim nissanom leafom lahko realno prevozimo okrog 250 kilometrov, električni hyundai kona bo ta doseg povečal še vsaj za 100 kilometrov in se približal meji 400 kilometrov z enim polnjenem. Podobno obeta tudi tesla model 3, danes z naskokom najbolje prodajani električni avto na svetu.

Kot smo pisali že pri našem testu leafa, je električni avto danes primeren za tiste Slovence, ki so dnevni migranti in dnevno delajo od 100 do 200 kilometrov ter avto polnijo ponoči doma. Tako izkoriščajo nizko ceno nočne tarife elektrike in to energijo izkoristijo za pot v službo in nazaj. Takih dnevnih migrantov je v Sloveniji veliko in mesta, kot so na primer Trbovlje, Idrija, Ribnica in podobna, so za električne avtomobile lahko zelo primerna. Sto kilometrov s takim avtom lahko stane le kak evro, zato se ob večji prevoženi razdalji na letni ravni realna cena takega avtomobila v primerjavi s klasičnim občutno zmanjša. Ker so električni avti praviloma zelo dobro opremljeni, dobi kupec zelo dober avto za razmeroma ugoden znesek.

Karavana novogoriškega Eko relija pred vilo Vipovže. Foto: Gregor Pavšič

Priključni hibrid: krajše poti v službo na elektriko, izlet za konec tedna na bencin

Glavna alternativa so priključni hibridi. Ti imajo podobno nakupno ceno, a zanje je v Sloveniji subvencija ob nakupu za polovico nižja. Ker se z njimi ni mogoče toliko voziti na elektriko, je tudi stroškovni izkoristek primerno manjši. Kupec razliko v ceni torej pridobi počasneje kot pri električnem avtu. Priključni hibridi, kot so toyota prius, hyundai ioniq, kia optima, volkswagen golf in podobni, imajo vsaj okrog 50 kilometrov električnega dosega.

Kdor ima do službe le nekaj deset kilometrov, se torej med tednom lahko prav tako vozi na poceni elektriko. Ob tem pa ima v avtu še vedno tudi klasični motor z notranjim izgorevanjem in posodo z gorivom, ki zagotavlja mobilnost za nepričakovane poti ali pa izlete ob koncih tedna. Tak avto torej prinaša električne kilometre na krajše razdalje in obenem tudi doseg za 700 ali 800 prevoženih kilometrov.

Kombinirana poraba (ob izkoristku elektrike) se pri priključnih hibridih giblje od tri do 3,5 litra bencina na sto prevoženih kilometrov.

Avtoplin da, stisnjen zemeljski plin še ne

Nekoliko manj drastičen je izbor avtomobila s pogonom na zemeljski plin LPG, ki v Sloveniji nima težav z razširjenostjo polnilnic. Drugače je pri stisnjenem zemeljskem plinu CNG, ki pa ima pri nekaterih znamkah več tovarniške ponudbe. Vozila LPG v Sloveniji ponujata Opel in Fiat. Corsa s takim pogonom je od bencinske dražja za tisoč evrov. Liter LPG stane približno pol manj kot en liter bencina, a je tudi izkoristek slabši in tako je sto prevoženih kilometrov na LPG za približno četrtino cenejših kot z enakim bencinskim avtomobilom. V Sloveniji je tudi veliko ponudnikov predelav z enega na drug pogon, predvsem lastniki vozil z manj varčnimi motorji si lahko potrebno naložbo v predelavo hitro povrnejo.