Avtošola ni dovolj: mladi morajo voziti

Poleg vse bolj izrazite agresivnosti, ki jo lahko zasledimo vse naokoli nas, tudi na cestah, je vzrok pogosto v pomanjkanju vaje in izkušenj. Mladi pač sedejo za volan brez ponotranjenih voznih navad in avtomatiziranih reakcij, zgolj s sveže pridobljenim vozniškim izpitom v žepu.

Voziti, voziti, voziti

Kajti avtošola je šele začetek. Tu se mladi voznik nauči vrteti volan, uporabljati stopalke, spozna prometne predpise in odpelje svoje prve kilometre v resničnem prometu. A nekdo, ki se na vožnjah v avtošoli srečuje z enim in istim krožiščem in dvema semaforiziranima križiščema, ker česa drugega v okolišu preprosto ni, bo izpit pač naredil z drugačnim znanjem kot tisti, ki je svoje prve kilometre odpeljal v večjem mestu. Tudi voznik, ki vozi in izpit opravi poleti, nima izkušenj, kakršne premore tisti, ki je vozil v jesenskih in zimskih dneh. Sicer mora dve leti po opravljenem izpitu novopečena voznica oziroma voznik v Sloveniji opraviti še tečaj varne vožnje, s katerim naj bi dobil izkušnjo vožnje v težjih pogojih, a ti pogoji – hud naliv, sneg, poledica – se dejansko pojavijo že precej prej.

Otroci že od zgodnjih let spremljajo vozne navade očeta oziroma mame. Ti vzorci pa se prenašajo. "Če otrok vidi, kako oče spije kozarec ali dva in potem sede za volan, pa se vse srečno izteče, ima že vnaprej vzpostavljeno toleranco do tega. Če se je vedno vse srečno izteklo, je težko razumeti, da je edina prava pot v ničelni toleranci do alkohola za volanom. Druga velika težava pa je hitrost. "Ljudje na avtocesti vozijo precej nestrpno, vozijo 'za ritjo', potem pa zavijejo z avtoceste na naslednjem izvozu. Kaj pridobijo s takšno vožnjo? Nič! Pa to ne mladi vozniki. Starejši, abrahamovci, običajno imajo s sabo še ženo in otroke," opozarja Žagar. "Ko na avtocesto spustiš mladega voznika, ga spustiš v džunglo."

Skupaj z evolucijo avtomobilizma se je spreminjalo tudi učenje vožnje, predvsem v zadnjem desetletju. "Vseeno pa ne moremo narediti preboja, ko gre za povprečno uspešnost, tu številke ostajajo enake. In vzroke najdemo v generacijskih razlikah in motoričnih sposobnostih. Motorična sposobnost mladostnikov pada. Ne glede na to, da imamo danes tehnološko boljše avtomobile, ki jih je lažje voziti, je raven pri mladih padla. Ne vozijo niti mopedov, marsikdo prizna, da ni vozil niti kolesa. To se pozna na primer pri globinski zaznavi, ko je treba v križiščih oceniti, ali je vključevanje varno," opozarja Žagar.

Družinska stvar

Od Skandinavcev smo prevzeli vožnjo s spremljevalcem, ki se obnese zelo različno. "Dobro se obnese tam, kjer starši sodelujejo in dajo avto na razpolago ter vozijo na različnih relacijah. Ko pridejo ti mladostniki po dveh letih vožnje v avtošolo, se jim pozna, da imajo izkušnje, in ni več potrebno veliko, samo še nekaj korekcij, in to je to. Večinoma pa starši nimajo časa, pa še takrat, ko ga imajo, se bojijo za avto, sploh če je ta zanje statusni simbol. In ko mladi voznik vozi, so starši zraven živčni."

Nasploh je vožnja pogosto družinska stvar, a vedeti je treba, da novopečena voznica oziroma voznik ob sebi res ne potrebuje strogega očeta, da bo igral vlogo inštruktorja in v avtomobilu ustvarjal napetost.

Idealen avto za mladega voznika

Če kupujete rabljen avto, nikar ne varčujte na račun varnosti – kupujte preverjeno vozilo, opremljeno z dovolj varnostnimi blazinami. Če izbirate med novimi modeli, pa bo za mladega voznika najprimernejši manjši avto, kot je na primer nova ŠKODA FABIA. Takšni avtomobili so cenovno dostopnejši in pogosto opremljeni z vsemi varnostnimi blazinami ter zmečkljivimi conami. Z do devetimi varnostnimi blazinami je ŠKODA FABIA celo eden najvarnejših avtomobilov v svojem razredu, kar potrjuje tudi vseh pet zvezdic na strogih testih Euro NCAP. V pomoč vozniku bosta tudi sistem Drive Assist 2.0 in možnost samodejnega parkiranja. FABIA pa je prvič opremljena tudi s sistemom za prepoznavo prometnih znakov in sistemom Front Assist s predvidljivo zaščito pešcev in kolesarjev.

 Naročnik oglasnega sporočila je PORSCHE SLOVENIJA, D. O. O.