Torek, 15. 10. 2019, 4.00
5 let, 2 meseca
Testi zimskih gum 2019/2020
Že imate svoje? To so najboljše gume letošnje zime.
Najpozneje čez en mesec bo treba na avtomobilih imeti zimsko opremo. Testi gum so za voznike najboljše izhodišče pri izbiri gum, a ključne so njihove vozne navade in potrebe. Zelo redke gume so odlične v vseh pogojih, največ se jih izkaže le v delu zelo raznovrstnih zimskih cestnih pogojev. Zanemarljiva ni niti cenovna razlika, saj lahko kompleti zimskih gum stanejo od manj kot 200 do več kot 500 evrov.
Evropski avtomobilski klubi (tudi slovenska AMZS) so pred letošnjo zimo preizkusili 31 gum v dveh različnih dimenzijah, od teh eno za osebne avtomobile in drugo za dostavnike. Najzanimivejši je bil preizkus 15-palčnih gum za osebne avtomobile tako imenovanega majhnega razreda, kamor spadajo tudi v Sloveniji najbolje prodajani avtomobili. Enako take gume najdemo tudi na nekaterih avtomobilih nižjega spodnjega razreda.
Le tri od šestnajstih gum povsem zadovoljivo
Med šestnajstimi preizkušenimi gumami so na testu le tri dosegle najvišjo oceno zelo priporočljivo. Najvišjo oceno je dosegla Dunlopova guma winter response 2. Ta je bila med vsemi najbolj uravnotežena in dobila najvišjo oceno za lastnosti na snegu. Zelo dobra je bila tudi na mokrem cestišču in med vsemi poskrbela za najnižjo porabo goriva.
Drugo mesto je zasedla Kleberjeva (del Michelinovega koncerna) guma krisalp HP3, ki se je poleg uravnoteženosti izkazala z najboljšimi lastnostmi na suhem asfaltu. Tretjeuvrščena Pirellijeva guma cinturato winter sicer ni bila nikjer najboljša, a je imela zelo dobre lastnosti na mokrem cestišču.
Dozdajšnja večkratna zmagovalka, Continentalova guma wintercontact TS860, je iz prve trojice izpadla zaradi slabših lastnosti na ledu. Ta guma je sicer med vsemi dosegla najboljši rezultat na mokri cesti, zelo dobra je bila tudi pri porabi goriva.
Kliknite na fotografijo za celotne rezultate (.pdf).
Savina guma odlična v snegu, a razočara v suhem in (tudi) mokrem
Na testu sta manjkali novi gumi Michelina (alpin A6) in Goodyearja (ultragrip 9+), ki v času nakupa testnih gum še nista bili na voljo. Savina guma eskimo S3 se je uvrstila na 14. mesto in dobila oceno priporočeno z omejitvami. Ta guma je med vsemi sicer dosegla najboljšo oceno za lastnosti na snegu (skupaj z zmagovalno Dunlopovo), a je imela zato veliko slabši rezultat na mokri in predvsem na suhi cesti. Podobno kot Savina guma je povsem v snežne razmere usmerjena tudi Nokianova guma WR D4, ki pa ni bila zadovoljiva na mokri cesti in pri obrabi.
Nemški Autobild je na drugi strani testiral 53 zimskih 17-palčnih gum (dimenzija 225/45 R17), ki so zelo priljubljena izbira pri novih gumah. Cenovni razpon testiranih gum se je gibal od 160 do 500 evrov (za komplet štirih gum). Že po prvem testu zavorne poti na mokri cesti s hitrostjo 80 kilometrov na uro so lahko izločili polovico kandidatk. Med najboljšo in najslabšo gumo je bilo kar deset metrov razlike v zavorni poti. Najbolje se je izkazala Kleberjeva guma krisalp HP3, sicer pa so bile pri najrazličnejših zaviranjih v ospredju gume Bridgestona, Goodyearja in Michelina.
Po dodatnih testiranjih gum (vodljivost, splavanje …) je prvo mesto med 17-palčnimi gumami na testu Autobilda osvojila Continentalova guma TS 860. Sledili sta ji Goodyearjeva guma ultragrip performance in Michelinova guma alpin 6. Na kar četrtem mestu je pristala Appolova bistveno cenejša guma aspire XP winter.
Najboljših pet 17-palčnih zimskih gum Autobildovega testa:
|
Ocena: |
Zavorna pot moker asfalt |
Zavorna pot sneg |
Continental wintercontact TS 860 |
Zmagovalka testa, najbolj uravnotežena guma |
31,5 m |
24,5 m |
Goodyear ultragrip performance |
Dobre vozne lastnosti na zasneženi in mokri cesti, kratka zavorna pot, majhna obraba |
30,6 m |
24,3 m |
Michelin alpin 6 |
Zelo dobra guma na snegu in mokri cesti, kratka zavorna pot na mokri podlagi |
30,4 m |
24, 7 m |
Apollo aspire XP winter |
Cenejša guma s stabilnimi voznimi lastnostmi na mokri in suhi podlagi, kratka zavorna pot |
31,2 m |
25,1 m |
Bridgestone blizzak LM 005 |
Dobre vozne lastnosti na mokri in suhi cesti, slabša na snegu |
29,2 m |
24,6 m |
Za teste zimskih gum so potrebne temeljite meritve.
Rezultati testov so izhodišče, izbira je odvisna od potreb vsakega voznika
To le potrjuje, kako zahtevno je za proizvajalce še vedno izdelati optimalno in raznovrstno zimsko gumo. Pogoji na cesti so pozimi mnogo zahtevnejši kot poleti. To je tudi glavni namen tovrstnih testov. Končni vrstni red gum namreč ni absoluten, temveč je odvisen predvsem od voznih navad, okoliša in potreb posameznega voznika.
Izbira je odvisna od števila zimskih prevoženih kilometrov, od tega, ali lahko do doma pričakuje večkrat letno zasneženo cesto, ali lahko ob sneženju morda celo ostane doma oziroma uporabi javni prevoz. Tako izbiro si morda lahko privoščijo prebivalci bližje večjim mestom in avtocestam.
Obdobje zakonsko obvezne uporabe zimske opreme se bo začelo 15. novembra oziroma lahko tudi prej, če se bo morebiten sneg oprijemal cestišč. Uradno mora imeti guma oznako M+S, a je priporočljiva tudi oznaka snežinke. Le to je namreč prava zimska guma. Ta mora imeti vsaj tri milimetre profila.
Nove zimske gume imajo navadno osem milimetrov, nekatere pa celo devet milimetrov globoke kanale. S prevoženimi kilometri se ti tanjšajo. V Sloveniji zakonsko določilo prepoveduje vožnjo z manj kot tri milimetre globokim profilom, v nekaterih evropskih državah dovolijo vožnjo celo še z manj profila kot v Sloveniji. Toda preizkusi na snegu in tudi na mokri cesti kažejo, da se oprijem gum pod mejo štirih milimetrov začne drastično slabšati in da je globina treh milimetrov komaj še varnostno zadovoljiva.
Strokovnjaki iz gumarske industrije pravijo, da je smiselno med zimo tudi menjati gume s sprednje na zadnjo os. Pri avtomobilu z dvokolesnim pogonom se sprednji gumi obrabita hitreje kot zadnji. Po okrog osem tisoč prevoženih kilometrih je tako smiselno prestaviti gume z zadnjih na sprednja kolesa, pravi glavni Nokianov tehnični razvojnik Matti Morri.
Na menjavo gum sicer vpliva tudi njihova starost. Toda če so gume pravilno skladiščene, jih povprečni voznik že s prevoženimi kilometri obrabi, preden so gume prestare za varno uporabo. Po štirih ali petih letih uporabe take gume najpogosteje ne bodo imele več zadosti globokega profila.
2