Džungla na avtocesti: kaj storiti, ko se avtomobil vozi v nasprotno smer

Avtocesta je pravi poligon raznovrstnih manevrov, ki niso vedno najbolj premišljeni in obzirni. Dnevno lahko na radijskih obvestilih slišimo prometna opozorila, pri katerih samo otrpnemo in se sprašujemo, kako je to mogoče. Ne samo vožnja v nasprotno smer, na avtocesti se pogosto lahko znajdemo kot sredi kaotičnega direndaja: prehitevanje po vseh mogočih pasovih, hitra vožnja brez varnostne razdalje, nepravilno ustavljanje in prevečkrat tudi nepremišljeno obračanje?!

Zakaj smo (pre)pogosto tako nespametni, da nas zavede k takšnim neobzirnim in nevarnim manevrom? O tem smo vprašali klinično psihologinjo Vesno Radonjić Miholič, ki je vrsto let delala tudi v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS – Soča. Pravi, da se v takšnih "norih" dejanih skriva tudi naša impulzivnost: "Vozniki praviloma ne želijo povzročiti nezgode. Nekateri ljudje so impulzivni, odzovejo se hitro, po prvem vzgibu, ne da bi presojali, predvidevali posledice. Zagotovo pripomore ustrezna informiranost, ki omogoča tudi razumevanje smisla prometnih predpisov in pravil. Prometna vzgoja (od prvega vključevanja v promet pa do vozniških izpitov), ki gradi tudi primerno prometno kulturo, je sicer dolgoročna naložba, a zagotovo nujna."

Vzgajajmo bolj strpne voznike

Eden od načinov, da bodo naše ceste bolj varne in manj podobne sprehodom po divjini, se skriva tudi v pravilni vzgoji pomladka, torej bodočih voznikov, ki se bodo šele čez nekaj let sami odpeljali na cesto.

Imate občutek, da se vsak dan v avtomobilu vozite po nekakšni asfaltni džungli? Izberite drugačno pot, skupaj lahko pripomoremo k bolj strpni in obzirni prometni izkušnji.

Vendar to vsekakor ni dovolj. Začeti moramo že zdaj, predvsem pri sebi. Ker na druge ne moremo vplivati, lahko postanemo zgled za preostale. Zakaj bi podlegli množičnim brezglavim norenjem po avtocesti, če lahko izstopamo z zgledno vožnjo?

Kako postati glavni car na avtoceste

Stvar je nadvse preprosta, upoštevati je treba predvsem cestnoprometne predpise, pri tem pa moramo vključiti svoj bolj strpni jaz.

Da bo še malo lažje, smo pripravili še nekaj hitrih trikov, s katerimi boste lahko izbrali drugačno pot na cesti.

Foto: Reuters

PRVI KORAK: preden se boste lotili prehitevanja na avtocesti, se vprašajte: ali je pot varna? Je prehitevanje nujno ali želim samo preizkusiti pospeške svojega avtomobila? In še opozorilo: po prehitevanju se takoj priključite nazaj na vozni pas in dovolite preostalim voznikom, da prehitevajo v miru.

Ob prehitevanju še en pomemben namig: ne prehitevajte samo zato, ker se vam je zahotela vožnja po levem pasu. Ko se boste prestavili na prehitevalni pas, tudi zares pospešite – ne vozite vzporedno s tistim, ki vozi po voznem. To res nima smisla.

DRUGI KORAK: ojoj, toča! Kaj pa zdaj?! Neurja ali snežni meteži se ne zgodijo nenadoma in brez opozorila. Preden se odpravite na pot, zato vedno preverite tudi vremensko napoved. Če ni najbolj obetavna, če je le mogoče, pot prestavite. Če se vam na poti vseeno zalomi in se boste znašli sredi neurja, ostanite mirni, predvsem pa dovolj prisebni, da se izognete impulzivnim manevrom. To pomeni, da se ne ustavljate pod avtocestnimi nadvozi in ne obračate sredi avtoceste. Poiščite varno zavetje na počivališču ali v prvi priložnosti zapeljite z avtoceste.

TRETJI KORAK: pustite živčnost doma, navijte si dobro glasbo in samo uživajte. Osredotočeno, seveda. To pomeni, da povečate raven strpnosti do preostalih soudeležencev v prometu, da ne provocirate z nevarnim prehitevanjem (po možnosti po desni strani?!) in da si ne prisvojite prehitevalnega pasa s hitro vožnjo in mežikanjem, naj se vam drugi umaknejo s poti.

ČETRTI KORAK: ko boste zapustili avtocesto, storite to spoštljivo do preostalih voznikov. Prehitevanje tik pred izvozom in nenadno zaviranje tik pred drugim avtomobilom je nevarno in nadvse neobzirno.

PETI KORAK: če se vam bo zgodilo, da boste opazili nasproti vozeče vozilo, čim prej zapeljite na odstavni pas, pri čemer morate paziti na vozila za seboj. Prižgite vse štiri smernike in nasproti vozečega voznika s trobljenjem in svetlobnimi znaki opozorite na napako.

Saj ni tako težko, kajne? In kaj bo vaša nagrada po koncu takšne poti, ki bo ne nazadnje tudi manj sebična, predvsem pa manj stresna in napeta? Nagrada ne bo samo varnost, ampak predvsem dejstvo, da se boste celo malo bolje spoznali s svojim jeklenim konjičkom, se predali njegovi napredni tehnologiji in preprosto uživali v panorami, ki se bo, tokrat počasneje, spreminjala ob poti. In še nekaj: skupaj lahko pripomoremo k temu, da naše ceste ne bodo več kot nekakšna asfaltna džungla.