Torek, 25. 2. 2025, 6.30
22 ur, 1 minuta
Zvin gležnja: potek okrevanja in rehabilitacija
Zvin gležnja je ena izmed najpogostejših mišično-skeletnih poškodb tako pri splošni populaciji kot tudi pri športnikih in še zdaleč ne povsem nedolžna poškodba. Kljub visoki pogostosti zvina gležnja in visoki ponovljivosti le polovica poškodovanih poišče zdravniško oskrbo in ustrezno strokovno rehabilitacijo. Posledično se pri številnih posameznikih razvije kronična nestabilnost gležnja, kar povečuje tveganje za ponovne poškodbe in dolgoročne zaplete. Pravočasna diagnostika, pravilno zdravljenje in strokovno vodena rehabilitacija so ključni za obnovitev stabilnosti sklepa ter preprečevanje trajnih funkcionalnih omejitev.
Zvin gležnja je ena najpogostejših poškodb, s katero se srečajo tako športniki kot splošna populacija. Le redko najdemo odraslo osebo, ki v svojem življenju še ni doživela te poškodbe. Kljub pogostemu prepričanju, da gre za nedolžno poškodbo, lahko zvin gležnja brez ustrezne obravnave povzroči resne dolgoročne posledice. Zaradi podcenjevanja resnosti poškodbe veliko posameznikov ne poišče strokovne pomoči, kar vodi v neustrezno rehabilitacijo. To potrjuje dejstvo, da kar 70 % oseb, ki so enkrat utrpele zvin gležnja, doživi ponovni zvin. Zvin gležnja spada med poškodbe z najvišjo stopnjo ponovljivosti, pri čemer neustrezna sanacija povečuje tveganje za kronično nestabilnost sklepa, mehanske poškodbe in obrabo hrustanca, razvoj osteoartritisa ter dolgotrajne bolečine in omejeno funkcionalnost sklepa.
Strokovne raziskave in klinična praksa potrjujejo, da je ključnega pomena pravilno zasnovana rehabilitacija, kjer osrednjo vlogo igra ciljno usmerjena vadba. Neustrezna rehabilitacija prvotnega zvina lahko vodi v trajno togost sklepa, bolečino in slabšo gibljivost, simptomi pa lahko vztrajajo celo desetletje ali več. Ob zvinu gležnja je priporočljiv obisk zdravnika ali fizioterapevta, ki opravi natančno diagnostiko in oceni stopnjo poškodbe. Na podlagi kliničnih testov se določi individualiziran rehabilitacijski program, ki vključuje obvladovanje otekline in bolečine, postopno in nadzorovano obremenjevanje sklepa, vadbo za izboljšanje funkcije sklepa in ravnotežja ter pripravo na varno vrnitev k športnim ali vsakodnevnim aktivnostim.
Če se spopadate z akutno poškodbo ali kronično nestabilnostjo gležnja, opravite diagnostični pregled v Kliniki Medicofit. Specialistična fizioterapija Medicofit predstavlja celostno pot do okrevanja, rehabilitacijske programe pa priporočajo številni priznani specialisti ortopedske kirurgije. Z individualno prilagojenimi rehabilitacijskimi protokoli, ki jih izvajajo izkušeni strokovnjaki, boste hitro pridobili nazaj moč, stabilnost in gibljivost, kar vam bo omogočilo čim hitrejšo vrnitev k vašim aktivnostim.
Naročite se na rehabilitacijo po zvinu gležnja.
Kako do zvina gležnja sploh pride in katere vrste zvinov gležnja poznamo?
Glavni vzrok za zvin gležnja je nestabilnost sklepa, ki jo delimo na mehansko in funkcionalno. Mehanska nestabilnost nastane kot posledica ponavljajočih se zvinov, zaradi katerih ligamenti postanejo ohlapni, kar pogosto zahteva kirurško obravnavo. Funkcionalna nestabilnost pa je povezana s šibkostjo mišic in slabim nadzorom gibanja, zato jo je mogoče učinkovito sanirati z ustrezno načrtovano vadbo za moč, stabilizacijo in ravnotežje.
Zvin gležnja se najpogosteje zgodi zaradi nenadnega zvračanja stopala navznoter (inverzija) med tekom, pristankom na tla ali nerodnim korakom. Takšen mehanizem je odgovoren za 85 % vseh zvinov, pri čemer je najpogosteje poškodovan sprednji talofibularni ligament (ATFL), v hujših primerih pa tudi kalkaneofibularni (CFL) in posteriorni talofibularni ligament (PTFL). Čeprav se inverzijski zvin pogosto obravnava kot manjša poškodba, lahko brez ustrezne rehabilitacije vodi v kronično nestabilnost sklepa in ponavljajoče se poškodbe.
Vrste zvinov gležnja:
- Inverzijski zvin – najpogostejši tip, pri katerem se stopalo zvrača navznoter, kar obremeni ligamente na zunanji strani gležnja.
- Everzijski zvin – redkejša oblika, pri kateri se stopalo prekomerno zvrne navzven, kar lahko povzroči poškodbo deltoidnega ligamenta na notranji strani gležnja.
- Visoki zvin gležnja – poškoduje sindezmotične ligamente, ki povezujejo golenico ter mečnico, in nastane ob rotacijskem gibanju gležnja, pogosto pri kontaktnih športih.
- Kompleksni zvin – vključuje kombinacijo več gibov, pogosto s prisotnim vrtenjem stopala, kar povzroči večjo obremenitev ligamentov in zahtevnejšo rehabilitacijo.
Zvin gležnja se lahko zgodi tudi pri vsakodnevnih opravilih, kot so hoja po neravnem terenu, sestopanje po stopnicah ali nenaden zdrs. Ker gre za poškodbo z eno najvišjih stopenj ponovljivosti, je pravilna rehabilitacija ključna za preprečevanje dolgoročnih zapletov in popolno obnovitev funkcionalnosti sklepa.
Dejavniki tveganja za zvin gležnja
Najpogostejši dejavnik tveganja za zvin gležnja je predhodna poškodba, saj lahko povzroči nestabilnost sklepa in oslabi ligamente, kar povečuje verjetnost ponovnih zvinov. Ženske so bolj dovzetne za zvin gležnja, saj hormonske spremembe vplivajo na večjo ohlapnost vezi, kar zmanjšuje stabilnost sklepa. Da bi to tveganje zmanjšale, morajo še večji poudarek nameniti krepitvi mišic in stabilizaciji sklepa, kar velja tudi pri preprečevanju drugih poškodb, kot je ruptura sprednje križne vezi (ACL).
Med dodatne dejavnike tveganja spadajo slaba mišična moč in gibljivost gležnja, pomanjkljiva sposobnost ohranjanja ravnotežja, specifične anatomske značilnosti stopala ter večja telesna masa in višina, ki vplivajo na obremenitev sklepa. Za preprečevanje zvina gležnja je ključna pravilno načrtovana vadba, ki vključuje vaje za moč, stabilnost in propriocepcijo ter zmanjšuje tveganje za ponavljajoče se poškodbe.
Simptomi zvina gležnja
Posledice zvina gležnja so opazne takoj po poškodbi. Najpogosteje se pojavijo bolečina v peti in gležnju, oteklina, zmanjšana gibljivost, zmanjšana funkcionalnost in občutek nestabilnosti. Resnost simptomov je odvisna od sile, ki je delovala na sklep, in stopnje poškodbe.
Zvin gležnja glede na intenziteto poškodbe razdelimo v tri kategorije:
- 1. stopnja – nateg ligamentov brez rupture. Prisotna je blaga oteklina, funkcionalnost gležnja je skoraj ohranjena, sklep pa je kmalu po poškodbi mogoče polno obremeniti.
- 2. stopnja – delna ruptura ligamentov, večja oteklina, podplutbe in srednje velika izguba funkcionalnosti. Lahko se pojavi nestabilnost, obremenjevanje noge pa je oteženo.
- 3. stopnja – popolna ruptura ligamentov, močna oteklina in izrazite podplutbe. Sklep je nestabilen, obremenjevanje stopala pa onemogočeno.
Čas okrevanja je odvisen od stopnje poškodbe ter ustreznosti zdravljenja in rehabilitacije.
Kaj storiti ob zvinu gležnja?
Ob zvinu gležnja je pomembno takojšnje ukrepanje, da preprečimo dodatne poškodbe in pospešimo okrevanje. V preteklosti je bila najbolj znana metoda RICE (počitek, hlajenje, kompresija, elevacija), vendar se v sodobni rehabilitaciji vse bolj uveljavlja pristop POLICE, ki poudarja nadzorovano gibanje in postopno obremenjevanje sklepa:
- P (protection) – zaščita: preprečitev nadaljnjih poškodb s primerno opornico ali povojem,
- OL (optimal load) – optimalna obremenitev; nadzorovano obremenjevanje sklepa namesto popolnega mirovanja,
- I (ice) – hlajenje: zmanjšanje bolečine in otekline s hlajenjem v prvih 48 urah,
- C (compression) – kompresija: povijanje za zmanjšanje otekline,
- E (elevation) – elevacija: dvig noge nad višino srca za zmanjšanje otekanja.
Je obisk zdravnika nujen? Da. Ob poškodbi je pomembno, da zdravnik oceni stopnjo zvina, preveri občutljivost prizadetega območja ter izvede specifične teste za izključitev resnejših stanj, kot so zlomi kosti, izpah gležnja, nevrološke in cirkulatorne motnje, ter poškodovanega posameznika napoti na ustrezno obravnavo. Ob sumu na hujšo poškodbo se opravi rentgensko slikanje, ultrazvočna diagnostnika ali magnetna resonanca. Zdravnik po enem tednu (ko oteklina izgine) izvede tudi specialne teste za določanje stopnje poškodbe, na podlagi česar se načrtuje rehabilitacija poškodbe oziroma vadba po poškodbi.
V prvih tednih po poškodbi je priporočljiva uporaba funkcionalnih opornic, ki omogočajo nadzorovano gibanje in zmanjšujejo tveganje za ponovne poškodbe. Čeprav je počitek ključen, je popolna neaktivnost odsvetovana – zgodnje gibanje pod nadzorom strokovnjaka pospeši celjenje in izboljša dolgoročno stabilnost sklepa.
Naročite se na rehabilitacijo po zvinu gležnja
Zdravljenje in rehabilitacija zvina gležnja
Za učinkovito okrevanje po zvinu gležnja je ključna postopna in nadzorovana obremenitev sklepa, saj kosti, tetive, ligamenti in mišice potrebujejo določeno mero obremenitve za pravilno celjenje. Ker je rehabilitacija kompleksna, je priporočljivo poiskati strokovno pomoč kineziologa ali fizioterapevta, namesto da bi se postopka lotili sami.
Faze rehabilitacije
- Akutna faza (prvi dnevi po poškodbi): izvajajo se vaje brez obremenitve, kot so dvig in spust stopala, kroženje gležnja ter nežno zvračanje stopala navznoter in navzven. Postopoma se med sedenjem dodaja obremenitev na poškodovano nogo.
- Srednja faza: intenzivnost rehabilitacije se poveča z večjo obremenitvijo noge, vajami za krepitev mečnih mišic ter proprioceptivnimi vajami za izboljšanje ravnotežja in stabilnosti sklepa.
- Zaključna faza: osredotoča se na poustvarjanje vsakodnevnih gibov in pri športnikih na športno specifične vaje. Cilj so popolna funkcionalnost, stabilnost in gibljivost sklepa.
Dodatni postopki za hitrejše okrevanje
- Hlajenje – v prvih 48 urah po poškodbi pomaga zmanjšati bolečino in oteklino, saj upočasni tkivni metabolizem in zmanjša potrebo po analgetikih. Pri tem velja poudariti, da se ledene obloge ne polaga neposredno na kožo in ne uporablja dlje kot 20 minut naenkrat.
- Kompresija in elevacija – elastični povoj zmanjšuje oteklino, pri čemer je pomembno, da povijemo celotno golen do kolena, ne le gležnja. Dvig noge nad višino srca dodatno pripomore k zmanjšanju edema.
S pravilno zasnovano rehabilitacijo je mogoče preprečiti ponovne poškodbe in dolgoročne zaplete, zato je ključnega pomena strokovno voden pristop k zdravljenju.
Kdaj se odločiti za obisk diagnostične terapije v Kliniki Medicofit?
V Kliniki Medicofit pacientom nudijo znanstveno podprto specialistično fizioterapijo, ki se začne z diagnostično terapijo, namenjeno natančni oceni poškodbe in oblikovanju optimalnega rehabilitacijskega načrta. Ob prvem zvinu gležnja je obisk diagnostične terapije še posebej priporočljiv, saj pravočasna strokovna obravnava prepreči dolgoročne težave in zmanjša tveganje za ponovne poškodbe.
Če ste že preizkusili različne metode zdravljenja, a brez uspeha, je to znak, da poškodba morda ni bila ustrezno sanirana. Prav tako je obisk diagnostike priporočljiv v primeru, da ste zvin gležnja že imeli in simptomi še vedno vztrajajo, kar kaže na nepopolno rehabilitacijo. Strokovna ocena in pravilno načrtovan rehabilitacijski program sta ključna za popolno okrevanje in zmanjšanje tveganja za ponavljajoče se poškodbe.
Rehabilitacija zvina gležnja v Kliniki Medicofit
V Kliniki Medicofit se zavedajo, da je zvin gležnja poškodba, ki zahteva resno in strokovno rehabilitacijo, saj lahko neustrezno zdravljenje vodi v dolgotrajne posledice in celo funkcionalno invalidnost. Zato je ključnega pomena, da ustrezne prilagojene vaje začnete izvajati čim prej po akutni fazi poškodbe. V enoti fizioterapije uporabljajo manualne tehnike, ki pomagajo pri nadzoru bolečine, zmanjšanju mišične napetosti in povrnitvi obsega gibanja. Pri sanaciji zvina gležnja se izvajajo lokalna mobilizacija mehkih tkiv, terapija trigger-point mečnih mišic, tehnike ERGON, prečna frikcija in druge ročne metode, ki izboljšajo gibljivost in sproščajo mišično napetost.
Za hitrejše okrevanje takoj začnejo izvajati ultrazvočno terapijo SIXTUS, ki s prenosom visokofrekvenčnih vibracij v globino tkiva učinkovito odpravlja bolečino, pospešuje celjenje in preprečuje brazgotinjenje tkiva. Kot zelo uspešni terapevtski metodi sta se izkazali tudi terapija TECAR in laser SUMMUS, ki sprožita naravne regenerativne mehanizme telesa, izboljšata prekrvavitev in pospešita dostavo kisika ter hranil do poškodovanega predela.
Poleg fizioterapevtskih tehnik je ključen del rehabilitacije tudi kinezioterapevtski program, ki vključuje individualno prilagojene terapevtske vaje s progresijo, namenjene ponovni vzpostavitvi popolne funkcionalnosti gležnja. Vadbeni pristop je skrbno načrtovan in strokovno voden, saj se je pokazalo, da pravilno izvedena vadba predstavlja najučinkovitejšo dolgoročno rešitev za okrevanje po zvinu gležnja.
Uspešno fizioterapevtsko zdravljenje zvina gležnja
V kliniki Medicofit vsako leto uspešno zdravijo več kot 200 različnih poškodb gležnja. Nedavno je rehabilitacijo pri strokovnjakih fizioterapije zaključil 41-letni gospod Erik, ki si je zvil levi gleženj pri igranju košarke.
Gospod je obiskal kliniko Medicofit peti dan po inverzijskem zvinu gležnja. V tem času si je bolečine lajšal z lokalnim hlajenjem in povijanjem. Zaradi poškodbe je obiskal tudi klinični center, kjer so opravili rentgensko slikanje, ki je izločilo možnost zloma.
Hoja se je izkazala za bolečo, pri čemer je bilo zelo očitno šepanje. Gleženj je bil tekom diagnostičnega pregleda otečen, opazna je bila tudi modrica na zunanjem delu stopala. Testiranje mišične moči zaradi prisotnosti bolečine ni bilo izvedljivo. Gibljivost je omejevala bolečina, predvsem v smeri everzije in inverzije.
Za gospoda Erika je specialist fizioterapevt pripravil 10-tedenski načrt fizioterapevtske obravnave, ki je tedensko vključeval 2 terapiji. Terapije za obravnavo bolečine in otekline so obsegale lasersko in TECAR terapijo kot tudi Sixtus ultrazvočno krioterapijo, za izboljšanje učinkov pa so se uporabljale tudi specialne manualne tehnike obravnave mehkega tkiva.
Oteklina in modrica sta izginili že po treh terapijah, medtem ko se je bolečina zmanjšala že po prvi terapiji. Poseben poudarek v procesu zdravljenja je imela krepitev mišic, ki obdajajo gleženj. Celostno zdravljenje se je osredotočalo tudi na izboljšanje propriocepcije in gibljivosti. Gospod Erik je o izboljšanju mišične moči in vračanju stabilnosti gležnja poročal že tekom terapij.
Ob zaključku zdravljenja je fizioterapevt poudaril pomembnost redne terapevtske vadbe, katera ima protektivno vlogo pred ponovnim zvinom gležnja.
Kdaj je potrebno kirurško zdravljenje zvina gležnja?
Kirurški poseg je priporočljiv pri pacientih s kronično nestabilnostjo gležnja, ki se ne odzivajo uspešno na rehabilitacijsko vadbo. Operacija se izvede v primeru mehanske nestabilnosti, pri kateri postane ligamentni aparat gležnja tako ohlapen, da sklep ne more več zagotavljati stabilnosti. Prav tako se kirurško zdravljenje svetuje pri ponavljajočih se zvinih, saj je edini način za dolgoročno preprečevanje osteoartritisa sklepa.
Pomembno je vedeti, da je operacija povezana z morebitnimi zapleti, kot sta togost sklepa in zmanjšana gibljivost, ki se lahko pojavita v različni meri. Zato se pri večini pacientov najprej priporoča konzervativna rehabilitacija, ki vključuje prilagojene vaje za izboljšanje mobilnosti sklepa in krepitev ključnih mišic gležnja. Kirurško zdravljenje se predlaga šele, ko se izkaže, da vadbeni pristop ni bil dovolj učinkovit.
Hitro okrevanje in dolgoročna stabilnost sklepa
Ne tvegajte dolgoročnih posledic – naročite se na rehabilitacijo v kliniki Medicofit in poskrbite za popolno okrevanje svojega gležnja. Ustrezno zdravljenje zvina gležnja omogoča hitro okrevanje in dolgoročno stabilnost sklepa.
V kliniki Medicofit zagotavljajo visoko uspešnost zdravljenja in dolgoročne rezultate, saj uporabljajo najsodobnejše neinvazivne metode, ki omogočajo optimalne pogoje za okrevanje. Strokovno vodena rehabilitacija zmanjša tveganje za ponovni zvin gležnja za kar 95 %, zato jih priporočajo številni priznani specialisti ortopedske kirurgije.
