Torek, 28. 6. 2022, 10.52
2 meseca, 1 teden
Zgodnje odkrivanje raka – prihajajo novi presejalni programi
"Ko govorimo o zgodnjem odkrivanju raka, smo lahko zelo ponosni na svoje tri državne presejalne programe Zora, Dora in Svit, ki nam jih zaradi visokih uspehov zavidajo v marsikateri razvitejši evropski državi. Po drugi strani se zavedamo, da so nekatere oblike rakov še vedno v slabšem položaju, saj jih je težje odkriti, zato bolniki prihajajo že v napredovalih stadijih, ko so možnosti za učinkovito zdravljenje in ozdravitev bistveno slabše," je na konferenci Življenje z rakom po raku – Evropski načrt boja proti raku v praksi povedala Kristina Modic, predsednica OnkoNeta. A vse več je govora o širitvi presejalnih programov, pri čemer se omenjata predvsem presejalna programa za zgodnje odkrivanje raka pljuč in raka prostate, o katerih so na konferenci razpravljali tuji in domači priznani strokovnjaki.
Moški manj naklonjeni skrbi za lastno zdravje
"Slovenski pristop k presejalnim programom je sodoben, popolnoma usklajen z mednarodnimi smernicami ter odlično voden in koordiniran. Smo ena od modelnih držav, tako po pristopu in odločanju o presejalnih programih kot tudi pri njihovi izvedbi," slovenski pristop k obstoječim presejalnim programov povzema doc. dr. Tit Albreht, dr. med., predstojnik Centra za zdravstveno varstvo na NIJZ. V primerjavi s številnimi drugimi evropski državami so bili naši programi uvedeni racionalno in sistematično. So centralizirani in povezani z registrom raka, kar omogoča hitro vrednotenje njihovih rezultatov, dodaja dr. Albreht. K uspehu pa zagotovo prispevajo tudi jasno vodena promocija, nadzor kakovosti in pričevanja presejanih pacientov.
Tudi panelistka okrogle mize Sonja Tomšič, dr. med., nacionalna koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka za obdobje 2022–2026, je poudarila, da "so naši trije trenutni presejalni programi zelo dobri in tudi nekatere zelo razvite države za nami zaostajajo. Če želimo, da bo katerikoli presejalni program uspešen in bo dajal želene rezultate, mora biti udeležba v njih vsaj 70-odstotna. Ta prag na Zori in Dori dosegamo, drugače pa je pri Svitu, kjer je povprečje okoli 63 odstotkov, kar je sicer še vedno več kot v večini evropskih držav, razlog za to, da smo še vedno pod želenim pragom odzivnosti, pa je med drugim tudi to, da je to trenutno edini presejalni program, v katerega so vabljeni tudi moški. Znano je namreč, da so moški manj zag nani za skrb za lastno zdravje, in posledično je tudi komunikacija z njimi na tem področju težja." Zato se odločajo tudi za ciljne pristope vabljena, ki so posebej prilagojeni temu, da bi privabili tudi čim večji delež moške populacije. Program Svit je tako na primer povezan z ambasadorji programa in s številnimi društvi, v katerih med člani prevladujejo moški, in ambasadorji.
Smiselnost takšnih pristopov potrjuje tudi dr. Albreht. Odstotek sodelujočih moških je v primerjavi z ženskami nižji za od osem do deset odstotkov, in sicer praktično v vseh slovenskih regijah. To dejstvo bo treba upoštevati tudi pri pripravi in izvajanju prihajajočih dveh programov, kjer bodo moški edina (prostata) oziroma ključna (pljuča) skupina prebivalstva.
"Znanstveno, strokovno in človeško je, da se presejanje razširi še na druge vrste rakov"
"Kljub želji, da bi čim več rakov lahko presejali, vsak rak za to ni primeren," je povedala dr. Urška Ivanuš, vodja državne komisije za presejalne programe. "Tudi če ima potencial za presejanje, je lahko ovira v tem, da za to preprosto nimamo primerne tehnologije. Tipičen primer je rak jajčnikov.
Za uvedbo kateregakoli presejalnega programa obstajajo jasna znanstveno-strokovna merila, ki morajo biti izpolnjena, da je bolezen lahko uvrščena v presejalni program, sicer tvegamo, da naredimo več škode kot koristi. Polovica meril gre na račun medicinskih zahtev, druga polovica pa na račun same logistične izvedbe. Trenutno v evropskem prostoru tečejo strokovne razprave o uvedbi dveh novih presejalnih programov za raka pljuč in prostate, zlasti od uvedbe Evropskega programa obvladovanja raka pred dvema letoma. Čeprav je v uvedbo teh dveh vloženega zelo veliko dela ter naporov številnih ljudi in institucij, pa še vedno velja, da je vsaj za raka pljuč najboljša preventiva v obliki opustitve kajenja."
"Imamo več kot dovolj dokazov, da populacijski presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka rešujejo življenja in zmanjšujejo tako družbeno kot posameznikovo breme zaradi raka po vsej EU. V zadnjih mesecih so znanstveniki aktivno razpravljali o strokovni utemeljenosti širitve presejalnih programov na raka pljuč, prostate, požiralnika in želodca. Po vseh podatkih, raziskavah in modelih, ki so bili do tega trenutka že narejeni, je znanstveno, strokovno in človeško več kot utemeljeno, da presejanje razširimo na raka pljuč in prostate," je dejal prof. dr. Harry J. de Koning, epidemiolog z univerze Erasmus v Rotterdamu in član SAPEA, znanstvenega posvetovalnega telesa EU.
"Zaradi raka pljuč petina vseh smrti zaradi raka v EU"
Kot je povedala doc. dr. Martina Vrankar, spec. onkologije in radioterapije ter vodja konzilija za pljučnega raka na Onkološkem inštitutu, jih od "približno 1.500 ljudi, ki pri nas vsako leto na novo zbolijo za njim, umre kar 1.200. Približno polovica bolnikov ima že ob diagnozi razsejano ali metastatsko obliko, torej je njihova bolezen neozdravljiva, čeprav smo danes priče izjemnemu napredku in novostim v zdravljenju raka pljuč. Petletno preživetje bolnikov je po zadnjih podatkih iz registra raka pri okoli 20 odstotkih. Preživetje so bo še izboljševalo, a zdi se, da smo dosegli neki limit, poleg tega se preživetje izboljšuje počasi. Vedeti moramo, da imajo bolniki, ki so odkriti v zgodnjem stadiju, preživetje od 60 do 90 odstotkov, odvisno od stadija, kot kažejo podatki, pa bi s presejanjem znižali umrljivost za tem rakom za kar 24 odstotkov."
"Dve obsežni raziskavi sta pokazali, da CT-skeniranje z nizkimi odmerki (LDCT) zmanjšuje umrljivost zaradi raka pljuč pri kadilcih in nekdanjih kadilcih, starih od 50 do 80 let. Ameriška delovna skupina za preventivno že priporoča LDCT v presejanju starejših od 50 let in nekdanjih kadilcev. Pilotne raziskave v Veliki Britaniji in nekaterih državah EU pa kažejo, da so programi dobro sprejeti in prestavljajo učinkovit pristop za opuščanje kajenja," je o izsledkih tujih raziskav povedal prof. dr. Harry J. de Koning.
Ker je kajenje še vedno glavni in najpomembnejši vzrok za nastanek pljučnega raka, bo prav ta skupina ljudi tudi ciljna za vabljenje v presejalni program, vsekakor pa ostaja eno ključnih vprašanj pri tem, kako priti do kadilcev. Dr. Aleš Rozman, direktor Klinike Golnik, vidi tu priložnost predvsem v centrih za krepitev zdravja in referenčnih ambulantah, ki so pri nas dobro zaživele na primarni ravni. "V njih bi lahko imeli presejalni vprašalnik, ki bi ga izpolnil vsak pacient, in tisti, ki bi izkazali višje tveganje za možnost razvoja pljučnega raka, bi bili vabljeni v presejalni program. Še zlasti bomo morali biti pozorni na moški del populacije, ki se že tradicionalno slabše odziva na preventivne programe. A vedeti moramo, da kajenje pri moških upada, medtem ko pri ženskah ravno obratno narašča, kar se bo vsekakor še nekaj let odražalo na številu novih primerov obolelih na leto." Pri vprašanju preventive se je zato potrebno posebej osredotočiti na to, kako mlajše ženske prepričati, da sploh ne bi začele kaditi.
Aleš Rozman, direktor Klinike Golnik
Pri presejanju za raka prostate velja ostati previden
Drugačna pa je zgodba pri raku prostate. Rak prostate je najpogosteje diagnosticiran rak in vodilni vzrok smrti zaradi raka pri evropskih moških nekadilcih. Že leta obstaja tako imenovano oportunistično presejanje, ki ni organizirano na nacionalni ravni, temveč nanj pošiljajo moške že po 40. letu osebni zdravniki, moške na menedžerskih pregledih ali pa se moški zanje odločajo samoplačniško. Presejanje teče z laboratorijskim preverjanjem PSA, ki je zlati standard tovrstnega presejanja. Žal je ta preiskava premalo specifična, saj je PSA lahko povišan tudi pri drugih, nerakavih stanjih. Dolgoletno in pretirano testiranje PSA je privedlo do tega, da so številnim moškim odkrili raka prostate, ki pa je v nasprotju s preostalimi raki zelo specifičen. Značilno zanj je, da raste zelo počasi in moškim ne povzroča nobenih težav. Zgolj približno četrtina vseh rakov prostate je takih, ki z leti postanejo agresivni in imajo potencial za metataziranje, zaradi česar jih je treba zdraviti onkološko.
Pri presejanju za raka prostate zato velja ostati previden. Kot pravi doc. dr. Tomaž Smrkolj, urolog z UKC Ljubljana, od nebrzdanega oportunističnega presejanja "nihče nima koristi, ampak se med ljudmi ustvarja samo nepotrebna panika. Zelo pazljivo je treba izbrati in nasloviti moške, pri katerih je presejanje res smiselno. Pri prostati je največji dejavnik resda starost, a po drugi strani večini ta rak ne dela težav. Prav zato je znotraj te skupine moških smiselno poiskati le tiste, ki imajo večje tveganje za razvoj agresivnih oblik raka prostate in ki zdravljenje nujno potrebujejo. To so tisti moški, ki imajo družinsko obremenjenost za to obliko raka prostate, pozorni pa moramo biti tudi na moške, ki imajo v sorodstvu ženske z mutacijami BRCA, da moške opozorijo na višje tveganje za raka prostate. Presejalni program bo tako našel moške, ki bodo imeli agresivnega raka." Poleg vrednosti PSA je treba vključiti nadzor z MRI, ki nam lahko pokaže, ali je biopsija resnično potrebna ali ne. "To je povezano z dodatnimi sredstvi in kadri, kar je za številne države članice izziv," je še povedal prof. dr. Harry J. de Koning.
Kdaj lahko pričakujemo uvedbo novih dveh presejalnih programov?
Kot pravi dr. Urška Ivanuš, je pred uvedbo novega presejalnega programa treba poskrbeti, da bo presejanje organizirano. Z vidika programa to pomeni, da je treba poskrbeti za kakovost storitev, kader, izobrazbo kadra, tehnično opremo in finančna sredstva. Presejanje se mora implementirati tako, da bo hkrati čim več koristi za ljudi in da bo obenem tudi stroškovno učinkovito. "Obstoječi kadri in oprema ne bodo dovolj, zato bodo potrebna dodatna vlaganja, brez tega ne bo šlo," se je strinjal tudi dr. Albreht.
Doc. dr. Tit Albreht, dr. med., predstojnik Centra za zdravstveno varstvo na NIJZ
Pri pljučih je treba še veliko doreči, še posebej pri naboru ljudi, ki jih bodo vabili. Na evropski ravni se zdaj pričakuje implementacijska raziskava, ki bo postregla s podatki za usmeritev programa, je pojasnila dr. Ivanuš. Po besedah dr. Albrehta bo ta stekla kmalu. Nato bo treba izobraziti kader in pridobiti ustrezno tehniko. Na drugi strani pa je prostata, kjer že imamo oportunistična presejanja, procese katerih je potrebno uvesti elemente organiziranega testiranja. Treba je začeti zdaj, postopoma, pot do končnega cilja, pa bo še malce trajala, je dodala dr. Ivanuš.
