Sreda, 18. 5. 2016, 15.55
7 let, 2 meseca
Spoznaj svoje številke – poznaj svoj krvni tlak
Svetovni dan hipertenzije, 17. maj 2016.
Visok krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen sodobnega človeka in dosega razsežnosti svetovne epidemije. Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima povišan krvni tlak že vsak četrti odrasel človek na svetu oz. 1,8 milijarde ljudi. Skrb vzbujajo tudi podatki, da ima povišan krvni tlak danes že skoraj 50 odstotkov odraslih Slovencev. Ker bolezen nima simptomov, se je večina ne zaveda, med zdravljenimi pa je kar 75 odstotkov takih, ki zaradi neupoštevanja zdravnikovih navodil in nerednega jemanja zdravil nimajo dobro urejenega krvnega tlaka.
Brez zdravljenja se možnost za možgansko kap poveča za sedemkrat. V Sloveniji možgansko kap doživi okoli 4.400 ljudi na leto, okoli 2.100 jih umre. Še pogostejša je invalidnost. Dolgotrajno povišan krvni tlak je tudi vzrok za okvare srca, ki se prav tako lahko končajo usodno. Akutni koronarni sindrom doživi okoli 5.000 bolnikov na leto, približno 700 jih umre.
Svetovna liga za hipertenzijo je leta 2005 določila 17. maj za svetovni dan hipertenzije. Slovenija se je gibanju, ki v obdobju 2013-2018 deluje pod sloganom Spoznaj svoje številke - poznaj svoj krvni tlak, priključila že na samem začetku. Cilj akcije je povečati zavedanje svetovne populacije o nevarnostih zvišanega krvnega taka, ki ga zaradi nevarnosti za naše zdravje imenujemo tihi ubijalec.
Ob zaznamovanju svetovnega dneva hipertenzije je v torek, 17. maja 2016, potekala novinarska konferenca, na kateri so najuglednejši predstavniki stroke spregovorili o razsežnostih problema hipertenzije v Sloveniji in o načinih obvladovanja te bolezni. V diskusiji so sodelovali priznani slovenski strokovnjaki:
-
Prim. mag. Barbara Salobir, dr. med., je uvodoma predstavila epidemiološke podatke o pojavnosti hipertenzije v Sloveniji.
-
Asist. Andrej Erhartič, dr. med., je predstavil način, kako si pravilno izmeriti krvni tlak, in povedal, kaj te številke sporočajo.
-
Prof. dr. Cirila Hlastan Ribič je spodbudila diskusijo o pomembnosti vnosa soli in o tem, ali smo na tem področju že kaj storili.
-
Mag. Jana Brguljan-Hitij, dr. med., je predstavila vrste zdravil, ki so na voljo bolnikom za zdravljenje arterijske hipertenzije.
-
Prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., je spregovorila o tem, zakaj ljudje pri zdravljenju hipertenzije slabo sodelujejo.
-
Ernica Jovanović, dipl. m. s., je spregovorila o tem, kako pomembna je vloga medicinske sestre v procesu zdravljenja hipertonika.
-
Ivanka Brus, mag. farm., spec., je poudarila pomen lekarniške skrbi za hipertenzijo in predstavila vlogo farmacevta.
prim. mag. Barbara Salobir, dr. med.
Klinični oddelek za hipertenzijo UKC Ljubljana
"Glede na rezultate naše študije, ki je potekala od 2007 do 2009, znaša pogostost arterijske hipertenzije pri odraslih prebivalcih, starih 20 let ali več, ki so bili naključno izbrani iz registra prebivalcev Republike Slovenije, 64 odstotkov. Zaradi majhnega odziva vabljenih preiskovancev (od povabljenih 9.902 preiskovancev se je odzvalo le okoli 35 odstotkov preiskovancev) in večje odzivnosti preiskovancev, starejših od 50 let, je ta odstotek najverjetneje precenjen. Zaradi arterijske hipertenzije se je zdravilo 40 odstotkov vseh preiskovancev, dober nadzor krvnega tlaka (to je krvni tlak pod 140/90 mmHg) smo ugotovili pri 31 odstotkih zdravljenih preiskovancih, kar 38 odstotkov preiskovancev z visokim krvnim tlakom pa ni vedelo, da imajo zvišan krvni tlak. Ti rezultati kažejo na pogostost, nezadovoljiv nadzor hipertenzije zdravljenih preiskovancev in potrebo po boljšem ozaveščanju prebivalstva o pomenu preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in ustreznega zdravljenja arterijske hipertenzije."
asist. Andrej Erhartič, dr. med.
Klinični oddelek za hipertenzijo UKC Ljubljana
"Krvni tlak v populaciji je porazdeljen zvezno. Številne epidemiološke raziskave so pokazale jasno povezavo med višino krvnega tlaka ter srčno-žilno obolevnostjo in umrljivostjo, intervencijske raziskave pa so pokazale nedvomno korist znižanja krvnega tlaka. Meja med normotenzijo ("normalnim krvnim tlakom") in hipertenzijo je sicer arbitrarna, dejstvo pa je, da tveganje pri sistoličnem krvnem tlaku, višjem kot 140 mmHg, hitreje narašča.
Meja med hipertenzijo in normotenzijo je torej 140/90 mmHg, kar je tudi ciljni krvni tlak za večino bolnikov s hipertenzijo – manj kot 140/90 mmHg. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo je ciljni krvni tlak pod 140/85 mmHg."
Če je vaš krvni tlak vztrajno 140/90 mm Hg ali več, imate zvišan krvni tlak ali hipertenzijo. Bolnik s hipertenzijo pogosto nima težav, saj za razliko od številnih drugih bolezni zvišan krvni tlak, predvsem na začetku, redko povzroča težave. Tudi zato ga imenujemo tihi ubijalec. Njegovih posledic se pogosto zavemo šele, ko pride do okvare tarčnih organov in posledičnega srčnega infarkta, odpovedovanja ledvic ali možganske kapi.
Zvišan krvni tlak je 1. najpogostejši vzrok za obremenitev z boleznijo v razvitih državah, 1. najpogostejši vzrok za možgansko kap in srčno odpoved ter 2. najpogostejši vzrok za srčni infarkt in eden najpogostejših vzrokov za odpoved ledvic.
Arterijsko hipertenzijo začnemo zdraviti s splošnimi ukrepi. Nezdrava prehrana naj bi bila povezana s približno polovico pojavnosti zvišanega krvnega tlaka (30 odstotkov na račun povečanega vnosa soli in 20 odstotkov na račun premalo sadja in zelenjave). Telesna neaktivnost naj bi prispevala 20 odstotkov in debelost 30 odstotkov. K večji pojavnosti zvišanega krvnega tlaka prispevata tudi čezmerno uživanje alkohola in kajenje.
prof. dr. Cirila Hlastan Ribič, univ. dipl. inž. živ. tehnol.
Nacionalni inštitut za javno zdravje
"Prvi uspehi desetletnega akcijskega načrta za zmanjševanje vnosa soli pri prebivalcih Slovenije (2010-2020) so se že pokazali, saj se je vnos soli pri odraslih po zadnjih raziskavah v petletnem obdobju zmanjšal za devet odstotkov. Akcijski načrt je, kot prvi na področju preoblikovanja živil, nastal na podlagi nacionalnih raziskav. Prilagojen je značilnostim naše države in njenih prebivalcev ter zato uspešen in predstavljen kot primer dobre prakse tudi v svetovnem merilu."
Pri nezdravljeni hipertenziji postane tveganje za resne srčno-žilne zaplete veliko po od sedmih do desetih letih, življenje pa se lahko skrajša tudi za od deset do dvajset let. Če preventivni, splošni ukrepi ne pripomorejo k temu, da bi se krvni tlak ustrezno znižal, je treba hipertenzijo zdraviti z zdravili.
mag. Jana Brguljan-Hitij, dr. med.
Predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana in predsednica slovenskega Združenja za hipertenzijo
"Za zdravljenje arterijske hipertenzije največkrat uporabljamo zdravila, ki imajo podaljšan učinek, da bi jih dajali le enkrat dnevno, da bi bilo jemanje zdravil za bolnika čim bolj preprosto in da ga ne bi obremenjevalo pri vsakodnevnih aktivnostih. Ker večina bolnikov za uspešen nadzor tlaka potrebuje več kot eno zdravilo, se število tablet lahko zelo poveča, kar poslabša sodelovanje pri zdravljenju. V ta namen imamo na voljo fiksne kombinacije zdravil, kjer sta v eni tableti združeni dve zdravili ali celo tri zdravila, kar zelo poenostavi režim zdravljenja, zato je tudi sodelovanje bolnika boljše. Seveda opažamo, da se ljudje bojijo stranskih učinkov zdravil, predvsem tega, kako bo dolgoletno jemanje vplivalo na njihova jetra oz. ledvice. Bolnik se mora pogovoriti z zdravnikom o načinu nadzorovanja hipertenzije ter o dobrobitih rednega in dolgotrajnega jemanja zdravil. Velikokrat se v ambulanti srečamo z ljudmi, ki so zdravljenje zaradi strahu sprva opustili, nato pa prišli k nam že po preživetem dogodku, kot je srčni infarkt ali možganska kap, ko je bila kakovost njihovega življenja že močno okrnjena."
Seveda pa nobeno zdravilo ne pomaga, če ga človek ne zaužije. Opažamo, da je adherenca oz. zavzetost za zdravljenje zelo slaba. Zakaj?
prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med.
Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
"Pravilno in redno jemanje zdravil v daljšem obdobju z upoštevanjem aktivne vloge bolnika imenujemo adherenca. Dejavnike, ki vplivajo na adherenco, lahko razdelimo na tiste, ki so vezani na bolezen, bolnika, zdravnika in sistem zdravstvenega varstva:
-
Adherenca pri zdravljenju je boljša pri kroničnih boleznih, ki jih bolnik občuti kot bolj ogrožajoče, in ima simptome, ki jih zdravljenje zmanjša. Arterijska hipertenzija večini bolnikov ne dela težav in je večina bolnikov ne občuti kot posebno ogrožajoče, kar je gotovo eden od pomembnih dejavnikov, ki zmanjšuje adherenco.
-
Med dejavniki, ki jih bolniki navajajo kot razlog slabe adherence, so: pozabljivost, dvom o koristnosti jemanja zdravil, zavestno izpuščanje odmerkov zdravil, pomanjkanje informacij in emocionalni razlogi. Dvom o koristnosti jemanja zdravil in neželeni učinki zdravil bistveno pripomorejo k nesodelovanju pri zdravljenju.
-
Zdravnik omejuje bolnikovo adherenco s predpisom zapletenega režima jemanja zdravil, nezadostno in neustrezno razlago o koristih in stranskih učinkih zdravila, režimom jemanja, ki ni prilagojen bolnikovemu življenjskemu slogu, predpisom zdravila, ki si ga bolnik finančno ne more privoščiti, in slabim odnosom z bolnikom. Z naraščanjem števila dnevnih odmerkov adherenca upada. Ugotovili so, da je v primeru enega dnevnega odmerka pričakovati do 80-odstotno adherenco, medtem ko je ob štirikratnem jemanju zdravil adherenca le še 50-odstotna.
-
Zdravstveni sistem, kjer je omejen dostop do zdravnika ali do zdravil: za bolnika predraga zdravila ali pa znatna doplačila za zdravila zmanjšujejo adherenco.
Dober in odkrit odnos med bolnikom in zdravnikom, ki temelji na zaupanju, bistveno pripomore tako k prepoznavi slabe adherence kot prepoznavi dejavnikov, ki pri bolniku omejujejo adherenco."
Ernica Jovanović, dipl. m. s.
Klinični oddelek za hipertenzijo, UKC Ljubljana
"Medicinska sestra kot član zdravstvenega tima ima pomembno, včasih ključno vlogo v procesu zdravljenja bolnika s hipertenzijo na vseh ravneh, tako preventivnem kot kurativnem področju.
V specialistični ambulanti za hipertenzijo je delo medicinske sestre usmerjeno na dve poglavitni področji:
-
izvajanje meritev krvnega tlaka,
-
zdravstveno vzgojno delo.
Natančno merjenje in ustrezno vrednotenje krvnega tlaka sta pri diagnostiki in obravnavanju hipertenzije nujna, zato je treba meritve izvajati v skladu z veljavnimi protokoli in priporočili. V primeru ugotovljenih stranskih učinkov in neurejenega krvnega tlaka se bolnika po predhodnem dogovoru napoti na pregled k zdravniku. Bolniki, ki imajo dobro nadzorovano arterijsko hipertenzijo, so v vmesnem obdobju vabljeni na kontrolo k medicinski sestri.
Na primarni ravni so v preteklih letih pomemben napredek prinesle tudi referenčne ambulante, ki timsko obravnavajo bolnike s kroničnimi obolenji v ambulanti družinske medicine, med drugim tudi z arterijsko hipertenzijo. Referenčne ambulante povečujejo dostopnost prebivalcev do kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, skrajšujejo čakalne dobe, povečujejo zadovoljstvo bolnikov in dajejo priložnost za nadaljnji strokovni razvoj zdravstvene nege."
Ob izdaji zdravila je pomembno, s kakšnim priporočilom ga človek sprejme. Ko se vrača po zdravila, je to pogosto edini stik s strokovnim osebjem, zato je vloga farmacevta še kako pomembna.
Ivanka Brus, mag. farm. spec.
Lekarniška zbornica Slovenije
"Magistri farmacije pri izvajanju programa farmacevtske skrbi sledimo pravilom dobre lekarniške prakse. Bolniki, ki so vključeni v program FS, v lekarni podpišejo pristopno izjavo, kjer so definirane in prepoznane odgovornosti obeh partnerjev. Pogovor med farmacevtom in bolnikom prispeva k opolnomočenju bolnika. Opolnomočenje bolnika je proces, v katerem bolnik razvije sposobnosti, samozavest in znanje, ki mu pomagajo, da prevzame aktivno vlogo v skrbi za svoje zdravje. Po pogovoru magister farmacije bolniku pripravi osebno kartico zdravil in kartonček Moj krvni tlak ter po potrebi predlaga rešitve za težave, povezane z zdravili. Glede na resnost težav se farmacevt lahko odloči za pisno obvestilo zdravniku, kjer poda predlog rešitve.
Naše dolgoletne izkušnje kažejo, da veliko težav pri bolnikih s hipertenzijo predstavlja nepravilna uporaba zdravil, zato magistri farmacije v procesu zdravljenja sodelujemo tako, da pomagamo pri prepoznavanju, reševanju in preprečevanju težav, povezanih z zdravili, da bi tako zagotovili čim bolj učinkovito zdravljenje. To je še posebej pomembno ob dejstvu, da bolniki, ki se zdravijo zaradi hipertenzije, pogosto jemljejo več zdravil, ali zaradi same hipertenzije ali drugih sočasnih obolenj. Bolnik mora dobro poznati svoja zdravila in dobro je, da ima vedno pri sebi seznam zdravil.
Izvajanje programa farmacevtske skrbi je koristno za pacienta oziroma družbo v smislu pozitivnih terapevtskih izidov in s tem zmanjševanje stroškov zdravstvenim zavarovalnicam. Magistri farmacije se zavedamo, da izvajanje FS ni ustrezno urejeno, saj ni vključen v program storitev, ki jih zavarovancem krije ZZZS oziroma zdravstvene zavarovalnice."
Verjetno nihče od nas ne bi želel, da bi nas, koga od naših svojcev, sorodnikov, prijateljev ali znancev prizadel miokardni infarkt, možganska kap ali vezanost na dializo zaradi končne ledvične odpovedi. Recimo NE hipertenziji!
Ob svetovnem dnevu hipertenzije slovensko Združenje za hipertenzijo v sodelovanju s Kliničnim oddelkom UKC Ljubljana, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Lekarniško zbornico Slovenije zato poziva posameznike, da spoznajo vrednosti svojega krvnega tlaka ter aktivno ukrepajo pri doseganju in vzdrževanju "zdravih" številk.
Na sam dan, 17. maja 2016, so organizirane meritve krvnega tlaka v preddverju Bolnice dr. Petra Držaja in v avli UKC Ljubljana med 9. in 17. uro. V ta namen bodo od 17. do 24. maja po vsej Sloveniji, tudi v referenčnih ambulantah zdravstvenih domov in lekarnah, potekale brezplačne meritve krvnega tlaka.
Ob svetovnem dnevu hipertenzije smo pripravili tudi kratek anonimni spletni vprašalnik in ob tej priložnosti vas vabimo, da ga izpolnite. Več informacij o akciji in spletni anketi si lahko preberete na www.hipertenzija.org.
Projekt ob svetovnem dnevu hipertenzije podpira Krka, d. d., Novo mesto.