Sobota, 12. 10. 2019, 20.00
5 let, 2 meseca
Tihi ubijalec, za katerega sploh ne veste, da ga imate
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,99
6
Bolezni srca in ožilja ostajajo tako v svetu kot pri nas eden glavnih vzrokov za prezgodnjo umrljivost.
Visok krvni tlak ni nekaj, kar pride s starostjo in s čimer se ukvarjajo zgolj naše babice in dedki. Zaradi neprimerne prehrane, pomanjkanja gibanja in kajenja se lahko hipertenzija pojavi že prej, tudi pri mlajših. Zato je prav, da si krvni tlak vsi redno merimo in da z ustreznimi ukrepi skrbimo za dobrobit našega srčno-žilnega sistema.
Visok krvni tlak, strokovno imenovan arterijska hipertenzija, je pred tridesetimi leti za Slovenke in Slovence predstavljal resno grožnjo. Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja je pri nas v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja presegala povprečje EU, v svoji publikaciji piše Nacionalni inštitut za javno zdravje (s kratico NIJZ). A zaradi na nacionalni ravni sprejetih ukrepov se od leta 2000 smrtnost pri obeh spolih zmanjšuje in ostaja na ravni evropskega povprečja.
Kljub temu bolezni srca in ožilja ostajajo tako v svetu kot pri nas eden glavnih vzrokov za prezgodnjo umrljivost. V letu 2017 so predstavljale 39 odstotkov vseh smrti: pri ženskah 45 odstotkov, pri moških 33.
"Povišan krvni tlak velja za tihega ubijalca, ker nezdravljen najpogosteje ne povzroča nobenih težav, pomeni pa povečano tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, kamor spadajo koronarna bolezen in srčno popuščanje, možganska kap, pa tudi okvara ledvic in periferna arterijska bolezen. Je pa povišan krvni tlak kronična bolezen in potrebuje dosmrtno zdravljenje. Pri tem pa je treba upoštevati še morebitno prisotnost drugih dejavnikov tveganja, pridružene bolezni in morebitno prizadetost organov. Le z upoštevanjem vsega tega lahko ocenimo celotno srčno-žilno tveganje," dodatno pojasni Alenka Borovničar, dr. med., z NIJZ.
Na vašem jedilniku naj bo čim več zdravih maščob, sadja in zelenjave. Pazite pa tudi, da v vaši prehrani ni preveč soli. Ta je namreč dokazano neposredni prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak.
Kdaj govorimo o povišanem krvnem tlaku?
Krvni tlak se ves čas nekoliko spreminja. Čez dan, ko smo aktivni, je višji – sploh po kakšnem fizičnem naporu ali v stresnih situacijah se nekoliko poviša –, medtem ko je med počitkom oziroma spanjem nekoliko nižji.
Višino našega krvnega tlaka, katerega glavna naloga je, da zagotavlja ustrezen pretok krvi po ožilju ter posledično skrbi, da organi za normalno delovanje dobijo dovolj kisika in hranilnih snovi, določata dve vrednosti. Višja vrednost, ki ji rečemo sistolični tlak, je tlak v naših arterijah med srčnim utripom – ko se torej srce skrči in pošlje kri po telesu. Nižja vrednost, imenovana diastolični tlak, je tlak v arterijah v času mirovanja srca (med dvema srčnima utripoma). Obe vrednosti se merita v milimetrih živega srebra (mmHg).
O povišanem krvnem tlaku govorimo, ko je sistolični krvni tlak enak ali višji od 140 mmHg, diastolični krvni tlak pa enak ali višji od 90 mmHg.
Če naš krvni tlak preseže omenjene vrednosti, govorimo o hipertenziji, pri čemer ločimo tri stopnje. Več o vrednostih v spodnji tabeli.
Za urejen krvni tlak lahko veliko naredimo sami
Da naš krvni tlak ostane znotraj normalnih vrednosti, moramo z ustreznim življenjskim slogom skrbeti vse življenje. Čeprav lahko tudi takrat, ko se krvni tlak dvigne nad sprejemljive meje, z ustreznimi ukrepi dosežemo izboljšanje in se morda celo izognemo zdravljenju z zdravili, ki so namenjena uravnavanju pritiska. Ukrepi, ki se jih velja držati, so naslednji:
- Zmanjšajte vnos soli v prehrani. Čezmeren vnos soli in s tem natrija je dokazano neposredni prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak, svarijo strokovnjaki. Za odrasle je varen dnevni vnos soli do pet gramov, vključno z zaužito soljo v živilih oziroma obrokih.
- Jejte veliko sadja in zelenjave, izogibajte se mastni hrani, predvsem slabim maščobam, ter predelani in hitro pripravljeni hrani.
- Omejite vnos alkohola in opustite kajenje.
- Izogibajte se stresu.
- Poskrbite za redno telesno aktivnost in za vzdrževanje ustrezne telesne teže.
Z zdravim življenjskim slogom in ustrezno prehrano uspe nekaterim brez zdravil uravnati krvni tlak.
"Z ustreznimi nefarmakološkimi ukrepi lahko varno in učinkovito preprečimo ali odložimo razvoj hipertenzije in omogočimo zmanjšanje števila oziroma odmerkov antihipertenzijskih zdravil pri težjih oblikah hipertenzije. Poleg učinkovitega znižanja krvnega tlaka primeren življenjski slog prispeva tudi k izboljšanju drugih srčno-žilnih dejavnikov tveganja in kliničnih stanj," pojasnjuje sogovornica.
Prav je, da si krvni tlak merimo vsi
Ker je povišan krvni tlak zares zahrbtna zdravstvena težava, saj do trenutka, ko se zgodi tisto najhujše, običajno ne kažemo nobenih znakov, je prav, da si ga redno merimo vsi. Tudi mlajši. To lahko počnemo v lekarnah in pri zdravniku ter seveda tudi sami doma.
Kupiti moramo ustrezen aparat za merjenje krvnega tlaka, pri čemer pazimo, da se nam manšeta, ki gre za naše zapestje ali nadlaket, pravilno prilega. Obstajajo sicer tudi merilniki za na prst, a strokovnjaki pravijo, da so najbolj natančni merilniki za nadlaket.
Merilniki se razlikujejo tudi po tem, ali se manšeta samodejno napolni (po pritisku na gumb) ali jo sami ročno napolnite, nato pa se zrak sam spušča iz nje. Za uporabo doma je tako večinoma najbolje imeti samodejni merilnik krvnega tlaka, saj polsamodejni že zahteva malce več znanja za zares točno odmerjanje.
Najbolje je krvni tlak meriti sede, med merjenjem moramo popolnoma mirovati.
Najbolje je krvni tlak meriti sede, čeprav nekateri to počnejo tudi leže ali stoje. Je pa pomembno, da med merjenjem mirujemo in se ne pogovarjamo z drugimi, skratka da smo umirjeni. Pred merjenjem ne smemo biti fizično aktivni, ne smemo jesti ali piti kave ter drugih pijač, ki poživljajo. Prav tako ni prav, da si krvni tlak merimo neposredno za tem, ko smo vzeli kakšna zdravila. Pa še en koristen nasvet: tiščanje na vodo lahko zvišuje krvni tlak, zato pojdite pred merjenjem krvnega tlaka na malo potrebo.
Glede na vse je tako optimalno, da si krvni tlak merimo zjutraj, ko vstanemo, ali pozno zvečer, ko se pripravljamo na spanje in je naš organizem že malce umirjen od vseh dnevnih aktivnosti.
Najbolje je, da se glede tega, kolikokrat mesečno meriti krvni tlak, posvetujete s svojim zdravnikom, ki pozna vašo družinsko anamnezo in vaše zdravstveno stanje. Nekako pa velja, da pri starejši populaciji z urejenim krvnim tlakom zadostuje merjenje enkrat tedensko, pri mlajši populaciji z urejenim krvnim tlakom pa enkrat mesečno.
6