Če ste močno jezni, imate skoraj desetkrat večje možnosti za srčni infarkt

Za preživetje sta pomembni prepoznavanje znakov in čim hitrejša zdravniška pomoč.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije zaradi srčno-žilnih bolezni, zlasti srčnega infarkta in možganske kapi, vsako leto umre približno 17 milijonov ljudi. V Sloveniji so po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje bolezni srca in ožilja vzrok 39,5 odstotka vseh primerov smrti.

"Akutno dogajanje na srcu oziroma akutni koronarni sindrom nastane zaradi poka ali razcepa aterosklerotične obloge, ki se tvori na notranji ovojnici arterij srca in drugih organov," pojasni primarij Risto Angelski, specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine iz MC Cardial Ljubljana – Sava Medical.

Po njegovih besedah se na omenjenih mestih v notranjosti žile pojavi krvavitev, ki povzroči naglo tvorjenje krvnega strdka. Srčna žila se lahko zato nenadoma pomembno zoži ali popolnoma zapre. "Na območju, ki ga prehranjuje prizadeta srčna arterija, se akutno zmanjša dotok krvi v prizadeti del srčne mišice, ki lahko odmre." Srčni infarkt se zgodi, ko se zamaši ena ali več koronarnih arterij.

Prve ure po infarktu so najpomembnejše pri preprečevanju hujših posledic Zdravljenje je po besedah Matija Cevca, internista s Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana, najuspešnejše v prvih urah od pojava simptomov, saj je tako poškodba srčne mišice najmanjša in zato tudi posledice.

"Do dokončnega odmrtja srčne mišice mora sicer preteči od 10 do 12 ur, vendar se z odlašanjem ukrepanja iz minute v minuto povečuje okvara srca. Zaradi zamašitve žile namreč začne del srčne mišice odmirati, nastajati začne brazgotina in tako oškodovano srce potem kljub okrevanju ne deluje več tako dobro, kot bi moralo," pove Angelski.

Ravno zato je tudi po mnenju Angelskega potrebno hitro ukrepanje, to je čim hitrejša zdravniška pomoč, saj je ravno v prvih urah po infarktu mogoče narediti največ, da se preprečijo hude posledice.

Kako akutno dogajanje na srcu čutijo bolniki?

Bolečino v prsnem košu oziroma angino pektoris lahko bolniki po besedah Angelskega prvič zaznajo ob večjem naporu, hitrejši hoji, vznemirjenju, akutnem stresu, nenadnem prehodu na hladno, lahko pa se pojavi tudi po obilnejšem obroku, ki prav tako predstavlja obremenitev za srce.

"Običajno traja od 10 do 15 minut in popusti v mirovanju ali z uporabo enega od nitroglicerinskih preparatov. Z napredovanjem bolezni se začne bolečina pojavljati pri vse manjših naporih, vse pogosteje in traja vedno dlje," pojasni Angelski.

Doda, da se ob napredovanju bolezni pojavlja tudi v mirovanju, na primer med spanjem. Stabilno pojavljanje bolečine se tako spremeni in postane nestabilno, kar lahko pomeni napoved razvoja ene od oblik akutnega obolenja srca, to je akutnega srčnega infarkta ali nenadne srčne smrti, zaradi pomembne motnje srčnega ritma.

Najpogostejši vzrok je ateroskleroza, najpomembnejši dejavnik tveganja pa holesterol

Po Cevčevih besedah je najpogostejši vzrok zamašitve koronarne arterije napredovalna ateroskleroza, ki pomeni proces kopičenja holesterola iz krvi v stenah arterij. Te obloge v notranjosti žil posledično vodijo v njihovo zožitev ali celo zamašitev.

"Ko se na ovojnici te obloge pojavi razpoka, do takrat stabilna obloga postane nestabilna. V notranjosti obloge se začne tvoriti strdek oziroma trombus, ki se širi v preostali nezoženi del arterije, da bi jo na koncu povsem zaprl. Tako nastane akutni srčni infarkt in začne se odštevanje pomembnih in usodnih minut ali ur," pojasni Angelski.

Po besedah sogovornikov je, kot že rečeno, eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za akutno dogajanje na srcu povišan holesterol, pa tudi kajenje, telesna nedejavnost, nezdrava prehrana, debelost, sladkorna bolezen, neurejen krvni tlak, družinska nagnjenost k srčno-žilnim boleznim in psihosocialni stres.

Verjetnost srčnega infarkta se povečuje s starostjo, za njim pa umre več žensk kot moških.

Po Cevčevih besedah se verjetnost, da doživimo srčni infarkt, s starostjo povečuje. Ob tem poudari, da ga lahko tisti, ki imajo tako imenovano družinsko hiperholesterolomijo oziroma visoko raven holesterola v krvi, doživijo v precej mlajših letih.

"Danes nas ne čudi, da lahko akutni infarkt srčne mišice doživi tudi oseba, stara 25 let," doda Angelski. Prav tako pove, da v starosti od 54 do 64 let zaradi obolenja srca in ožilja umre 33 odstotkov moških in deset odstotkov žensk.

Sicer pa po besedah Cevca za srčnim infarktom umre več žensk kot moških, le da te pri višji starosti. "Razlika je približno deset let. Za zgodnji infarkt pri moških šteje, če se ta pojavi pred 55. letom starosti, pri ženski pa pred 65. letom starosti."