Smo dandanes ljudje bolj občutljivi na vremenske spremembe?

Po besedah biometeorologinje mag. Tanja Cegnar iz agencije za okolje so tudi v Sloveniji opravljene raziskave pripeljale do podobnih rezultatov.

Po besedah sogovornice na splošno velja, da so na vremenske dejavnike najbolj občutljivi otroci v zgodnji življenjski dobi, starostniki in vsi, katerih sposobnost hitrega prilagajanja je zaradi takega ali drugačnega vzroka oslabljena, na primer rekonvalescenti, kronični bolniki, ljudje pod hudimi fizičnimi ali psihičnimi obremenitvami, v času drastičnih diet ali ob kroničnem pomanjkanju spanja, v stanju podhranjenosti itd.

Z njo smo se med drugim pogovarjali tudi o tem, kako si lahko vremenske obremenitve olajšamo, ali smo dandanes ljudje nanje bolj občutljivi, kot so bili naše babice in dedki, ter na katere vremenske spremembe se najpogosteje odzivamo in kako.

Kako si lahko olajšamo vremenske obremenitve?

Lažje jih prenašamo, če smo telesno utrjeni in v dobri fizični kondiciji. Če se težave kažejo kot motnja zbranosti, bodimo bolj previdni in pazljivi kot sicer. Če se prej utrudimo, primerno porazdelimo napore čez dan ali kakšno ne prav nujno obveznost preložimo.

Prav tako lahko ugotovimo, katere vremenske razmere so tiste, ki nam povzročajo težave, in poiščemo nasvet pri osebnem zdravniku, kako omiliti okrepljene bolezenske simptome.

V času, ko je vremenski vpliv obremenilen, se je bolje izogibati alkoholu in omejiti količino poživil, kot je na primer kava. V času povečane vremenske obremenitve še posebej pazimo na zdrav življenjski slog ter ustrezno razmerje med počitkom in dejavnostjo.

Ob vremenskih obremenitvah je treba biti previden tudi v prometu, čeprav sami nimamo težav, ker lahko z večjo zbranostjo ustrezno ukrepamo ob pogostejši nezbranosti drugih udeležencev v prometu. Lahko smo bolj strpni do ljudi, ki so bolj razdražljivi, ali pa bolj razumevajoči do tistih, ki so zaradi vremenskih razmer bolj potrti.

Smo ljudje dandanes bolj občutljivi na vremenske dejavnike kot na primer naši dedki in babice? Zakaj?

V zadnjih desetletjih se je veliko dejavnikov, ki vplivajo na našo dovzetnost za vremenske vplive, spremenilo. Dandanes živimo precej drugače, kot so naši predniki, ki so veliko bolj sledili naravnim ritmom in večinoma živeli bolj po naravnih ciklih. Življenjska doba se je podaljšala, imamo več možnosti za kakovostno in raznovrstno hrano, kar seveda še ne pomeni, da se dejansko prehranjujemo bolj zdravo.

V poprečju se manj gibljemo, več sedimo, dnevni ritem smo z umetno razsvetljavo prilagodili svojim potrebam, kar pogosto privede do tega, da premalo spimo. Življenjski tempo je drugačen od tistega pred desetletji. Stresi in življenjske stiske se razlikujejo od tistih pred desetletji, čeprav so tudi naši babice in dedki pogosto živeli v stresu in marsikdo tudi v pomanjkanju.

Verjetno večina med nami redko prisluhne svojemu telesu in njegovim potrebam, ko lovimo urnike in roke, ker od nas povsod zahtevajo učinkovitost in rezultate.

Poudarila bi še, da se je spremenila tudi vrsta in pogostost onesnaženosti okolja, v katerem živimo.

Na katere vremenske spremembe se v povprečju ljudje najbolj odzivajo?

Tiste, ki so najbolj intenzivne. Vendar tudi daljša obdobja brez sprememb in dražljajev lahko povzročijo, da nam dražljajev primanjkuje ter naša odzivnost in zbranost popustita. Poleti lahko obdobja mirnega in lepega vremena spremlja velika toplotna obremenitev, ki lahko privede do bolezenskih težav, v skrajnih primerih celo do smrti. Veliko vročino navadno spremljajo tudi povišane koncentracije ozona.

Pozimi obdobja ustaljenih razmer pogosto spremlja temperaturna inverzija, ki je povezana s povečano onesnaženostjo zraka, če inverzijo spremlja tudi megla ali nizka oblačnost, pa pogrešamo spodbudni učinek sonca.

Ali drži, da veliko z vremenom povezanih težav prinaša pihanje juga?

Na Jadranu je jugo znan kot veter, ki naznanja poslabšanje vremena. Zračna gmota ob jugu ima precej drugačne lastnosti kot tista, ki jo prinese burja. Jugo je eden izmed tipičnih vetrov, ki so povezani z vremenom povezanimi težavami. Ko piha močan jugo, so vremenske razmere močno obremenilne. Poleg juga naj omenim še fen. Prav na učinkih fena so najprej začeli proučevati vplive vremena na razpoloženje, vedenje in zdravje ljudi. Vsi ti vetrovi se pojavljajo le ob določenih vremenskih razmerah.

Nekateri ljudje pravijo, da spremembo vremena čutijo vnaprej. Je to res možno?

Da, nismo vsi enako občutljivi. Poleg tega so pogosto vremenske razmere obremenilne, vreme pa je na pogled še lepo. Najbolj značilen tak primer je že omenjeni fen, ki ga spremlja toplo in lepo vreme, prinaša pa težave velikemu številu ljudi.

Kako se največkrat ljudje odzivajo na tovrstne spremembe, z glavoboli, slabšim spanjem, trganjem v sklepih?

Odvisno od posameznika. Navadno različne odzive razlagamo s tem, da se telo odzove s tistim delom telesa, ki je najmanj odporen in najmanj zmožen hitrega prilagajanja. Če imamo neko kronično bolezen, se bodo njeni znaki okrepili.

Predvsem se odzivajo ljudje z boleznimi srca in ožilja, nevrološkimi boleznimi, revmatoidnim artritisom, boleznimi dihal. Tudi pogostost kolik in sploh krčev je povezana z vremenskimi razmerami.

Značilne so bolečine na mestih že zaceljenih poškodb ali bolečine v že izgubljenih udih oziroma tako imenovane fantomske bolečine. Če so naši sklepi že tako ali tako obrabljeni ali drugače prizadeti, se bodo bolečine pojavile v sklepih.

Nekatere vremenske razmere lahko sprožijo napad migrene ali glavobole. V določenih vremenskih razmerah so pogostejši zapleti med operacijami in po njih zaradi tromboze, tudi pogostost embolije je povezana z vremenskimi razmerami. Največkrat se vremenska obremenitev kaže s težavami s koncentracijo, nerazpoloženostjo, potrtostjo ali razdražljivostjo, hitrejšo utrujenostjo, motnjami spanja, slabim počutjem brez pravega vzroka ali pa z evforičnim razpoloženjem. Učinek alkohola in psihoaktivnih snovi nasploh naj bi bil ob posameznih vremenskih razmerah večji.

Pri tem je treba poudariti, da se vse bolezni ne odzivajo na iste vremenske razmere, nekatere med njimi pa se lahko odzivajo celo ravno nasprotno. Tako bodo imeli na primer ob hitri otoplitvi težave ljudje z nizkim krvnim tlakom, ob hitri in občutni ohladitvi pa ljudje z visokim krvnim tlakom.

Imate morda podatke, na katere bolezni in bolezenska stanja vreme oziroma vremenski dejavniki najbolj vplivajo?

Med najbolj dovzetne spadajo bolezni dihal, srca in ožilja, kolike, revmatične težave, nevrološke bolezni, tudi bolezensko visok ali zelo nizek krvni tlak se odzivata na vremenske spremembe.