S plastiko so prekriti tudi oddaljeni jadranski otoki

V četrtek zvečer bo v ljubljanskem Kinu Komuna filmski večer Touch of Water (Dotik vode), s katerim želijo v slovenski javnosti okrepiti zavest, da so vodni viri omejeni in ranljivi. Prikazali bodo več športnih filmov, ki v ospredje postavljajo deskanje na valovih, jadranje, potapljanje in kajtanje, ter naravovarstveni film A Plastic Ocean.

Samo Jeranko Foto: Vid Ponikvar Na filmskem večeru sodeluje tudi Samo Jeranko, aktualni svetovni podprvak v prostem potapljanju ter 15-kratni državni rekorder, ki bo premierno predstavil kratek film 108M o globinskem potopu in serijo lastnih podvodnih fotografij. Predvsem pa je Jeranko še kako dobro seznanjen z onesnaženostjo svetovnih morij.

V Aziji so številne plaže popolnoma prekrite s plastiko

"Ko začneš potovati po svetu, se zaveš razsežnosti težave onesnaženosti morja. Še posebej izrazita je na plažah v Aziji, kjer si resnično šokiran, kako popolnoma prekrite so s plastiko," nam je povedal Jeranko. "Še posebej nemočnega pa se počutiš, ko se udeležiš kakšne čistilne akcije. Prosti potapljači ob tekmovanjih kakšen večer ali popoldan posvetimo tudi čiščenju plaže oziroma prostora, kjer smo. Vsakič znova smo naslednji dan šokirani, ko ugotovimo, da nismo storili nič, da je plaža spet takšna, kot je bila pred čiščenjem."

Smeti tudi v najbolj oddaljenih kotičkih Jadrana

V zadnjem obdobju je onesnaženje morja in obal s plastiko preseglo vse meje, je poudaril Jeranko. "Dejansko se dogaja, da prideš v nacionalni park, kot so Kornati, in so plaže polne smeti. Obiščeš najbolj oddaljene otoke – v Jadranu je to Palagruža – in tam naletiš na plastenko, ki plava po morju. Še tako odmaknjeni kraji dandanes žal niso več imuni proti onesnaženosti."

 

A post shared by Samo Jeranko (@samojeranko) on Apr 24, 2018 at 9:46pm PDT

Za velike ribe lahko zdaj že rečemo, da so strupene

Težava s plastiko in drugimi odpadnimi snovmi v morju se še stopnjuje, saj jih zaužijejo ribe in drugi morski organizmi. "Ko neka vrečka plava v vodi, je ribe ne znajo ločiti od na primer meduze. Tako se smeti slej ko prej vrnejo k nam, in to na krožnik," je opozoril izkušeni potapljač.

"Še večja težava so odpadne vode, ki se zlivajo v morje, vse težke kovine, ki jih ni mogoče zlahka odstraniti. Obenem so to snovi, ki jih ribe uživajo in se nalagajo v njih. Za ribe, težje od petih ali šestih kilogramov, lahko danes mirno rečemo, da so strupene."

Slovensko morje je kolateralna žrtev drugih onesnaževalcev

Marsikateri Slovenec se je zdrznil ob nedavnem primeru, ko je na slovensko obalo naplavilo ogromne količine smeti. Jeranko je ob tem poudaril, da slovensko morje še ni na ravni onesnaženosti, kot so na primer vode ob mestih s težko industrijo in ogromno prebivalci. "Sami sebi nismo tako velik onesnaževalec, smo pa kolateralna žrtev onesnaževanja drugih, ko na primer veter, kar se je zgodilo pred kratkim, v Tržaški zaliv prinese smeti z drugih območij."

Video: Planet TV

"Sam tudi mislim, da smo Slovenci glede tega zelo ozaveščeni, tudi vzgoja otrok oziroma mladih generacij kaže, da imamo zelo dober odnos do narave. Ko hodiš drugod po svetu, vidiš, da tega preprosto ni," je še povedal.

Kaj lahko storimo sami?

"Največja zmota je, da se tolažimo, da sami ne moremo ničesar storiti oziroma spremeniti. Vsak, ki je v stiku z mladimi ali je na neki način mnenjski voditelj, lahko s svojimi preventivnimi dejanji dolgoročno močno vpliva na stanje, saj spreminja miselnost ljudi," je podaril Jeranko. "Ne nazadnje je dober občutek, če veš, da si za morje, za okolje storil nekaj dobrega. Mislim, da je mogoče s takšnim pristopom ogromno narediti."

"Vsak mora poskrbeti za to, da za sabo pušča čisto naravo, le upamo pa lahko, da bodo na enak način začele razmišljati tudi korporacije."