Ponedeljek, 9. 10. 2023, 11.14
6 mesecev, 3 tedne
Revmatoidni artritis – obvladovanje s sodobno fizioterapijo!
Se prebujate z bolečinami v sklepih, ki po več urah ne izginejo? Ali vas mučijo otekli sklepi in omejena gibljivost? Če se srečujete s temi težavami ali poznate koga, ki se spopada z bolečinami v sklepih, potem je ta članek prav za vas.
Raziskali bomo revmatoidni artritis, kronično obolenje sklepov, ki lahko močno omeji vsakdanje življenje posameznika. Kako se soočiti z boleznijo, kako jo prepoznati in kateri pristopi vam lahko pomagajo pri obvladovanju bolečin? Odgovore boste našli v nadaljevanju.
Morda vas bo presenetilo, toda revmatoidni artritis prizadene vsakega desetega Slovenca – v nekaterih regijah Slovenije je njegova pojavnost še višja. Bolezen se običajno pojavi med 30. in 60. letom in je kar trikrat pogostejša pri ženskah.
Čeprav še ni zdravila, ki bi bolezen popolnoma ozdravilo, so se pojavile nove terapevtske možnosti, ki bolnikom z revmatoidnim artritisom omogočajo boljšo kakovost življenja in nadzor nad simptomi.
V nadaljevanju članka bomo raziskali ključne vidike revmatoidnega artritisa, vključno z njegovim mehanizmom nastanka, diagnostiko ter pomenom fizioterapije pri obvladovanju te bolezni.
V zasebni kliniki za fizioterapijo Medicofit smo za vas pripravili celostni program zdravljenja revmatoidnega artritisa, ki je prilagojen vsakemu posamezniku. Kako vas vodimo od bolezni do življenja brez bolečin, vam predstavljamo v nadaljevanju.
Zakaj nastane revmatoidni artriris?
Kaj se dogaja v telesu, ko se pojavi revmatoidni artritis? Gre za zapleteno stanje, kjer začne imunski sistem napadati svoje lastno tkivo, predvsem ovojnico okoli sklepov, kar povzroči vnetje in poškodbe sklepnih struktur. Zakaj točno se to zgodi, še ni povsem jasno, vendar poznamo nekaj ključnih dejavnikov:
- Genetska nagnjenost: Geni igrajo pomembno vlogo. Če imate družinsko zgodovino revmatoidnega artritisa, je vaše tveganje za bolezen večje – še posebej je pomemben antigen HLA-DR4.
- Spolni hormoni: Hormoni, še posebej estrogeni, lahko vplivajo na razvoj bolezni, saj lahko zavirajo določene dele imunskega sistema.
- Vplivi iz okolja: Kajenje, slaba prehrana in nizka telesna aktivnost imajo vpliv na nastanek in potek bolezni.
- Imunski sistem: Določena protitelesa, kot so ACPA in RF, sodelujejo v avtoimunskem odgovoru in so povezana s hujšim potekom bolezni. Nekatera od teh protiteles lahko najdemo v krvi celo desetletja pred pojavom bolezni.
Kako prepoznamo revmatoidni artritis?
Revmatoidni artritis (RA) je avtoimunska bolezen, ki se najpogosteje kaže s kroničnim vnetjem sklepov. Simptomi bolezni so značilni in lahko vključujejo bolečine, oteklino ter togost prizadetih sklepov, običajno simetrično na obeh straneh telesa. Najpogosteje so najprej prizadeti majhni sklepi rok, vnetje se pa kasneje preseli v koleno ali kolk.
Pri klinični sliki revmatoidnega artritisa pogosto opazimo tudi utrujenost, splošno slabo počutje, izgubo telesne mase ter jutranjo okorelost sklepov.
- Bolečina: Bolečina v sklepih, povezana z revmatoidnim artritisom, se običajno kaže kot utripajoča in neprijetna bolečina. Pogosto je intenzivnejša zjutraj in po obdobjih neaktivnosti.
- Omejena gibljivost: Sklepi, ki jih prizadene revmatoidni artritis, lahko postanejo togi. Na primer, če so prizadeti sklepi na rokah, morda ne boste mogli povsem upogniti prstov ali oblikovati pesti. Podobno kot bolečina se tudi togost običajno stopnjuje zjutraj ali po obdobjih neaktivnosti.
- Jutranja okorelost, ki je značilna tudi za drugo obliko artritisa, imenovanega osteoartroza, ponavadi izzveni v 30 minutah po vstajanju, medtem ko jutranja okorelost pri revmatoidnem artritisu pogosto traja dlje – tudi do več ur.
- Oteklina, toplota in rdečica: Vnetje sklepne ovojnice (sinovitis), ki ga povzroči revmatoidni artritis, lahko privede do otekanja sklepov (oteklina je posledica večje produkcije sklepne tekočine), ki postanejo topli na dotik in občutljivi.
- Revmatoidni vozliči: Pri nekaterih ljudeh se lahko pod kožo okoli prizadetih sklepov razvijejo trde izbokline, imenovane revmatoidni vozliči.
Ali revmatoidni artritis prizadene samo sklepe?
Vnetje, ki ga povzroča bolezen, lahko prizadene tudi druge organe, kot so srce, pljuča in oči, kar lahko privede do resnih zapletov.
Pomembno je zgodnje odkrivanje in zdravljenje revmatoidnega artritisa, saj lahko le tako preprečimo napredovanje bolezni ter izboljšamo kakovost življenja bolnikov.
Strokovna obravnava, vključno z uporabo novih zdravil v kombinaciji s sodobno fizioterapijo, je postala ključna pri obvladovanju bolezni ter zmanjšanju resnih simptomov.
Kako poteka diagnoza revmatoidnega artritisa?
Za diagnosticiranje revmatoidnega artritisa je ključno njegovo zgodnje prepoznavanje. V začetni fazi je težko ločiti to bolezen od drugih vnetnih artritisov.
Zdravniki (revmatologi) uporabljajo klasifikacijska merila, ki temeljijo na klinični sliki pacienta, zgodovini bolezni ter laboratorijskih testih za kazalce vnetja. Ti testi pomagajo potrditi diagnozo in izključiti druge bolezni.
Pomembno je, da se ta merila uporabijo pri bolnikih z aktivnim vnetjem vsaj enega sklepa. Pri tem pa se izvzamejo nekateri sklepi, kot so deli prsti in sklep stopala, saj so običajno bolj prizadeti pri drugi vrsti artritisa, imenovani osteoartroza.
Rentgenski posnetki sklepov se uporabljajo za oceno poškodb sklepov in kosti ter za sledenje napredovanju bolezni – na začetku bolezni so lahko izvidi RTG popolnoma normalni.
Zgodnje prepoznavanje revmatoidnega artritisa je ključnega pomena, saj omogoča hitrejši začetek zdravljenja in fizioterapevtske rehabilitacije, kar lahko znatno izboljša kakovost življenja bolnikov in zmanjša tveganje za trajne poškodbe sklepov.
Kako zdravimo revmatoidni artritis?
Čeprav so bili doseženi veliki napredki pri zgodnjem odkrivanju in obravnavi revmatoidnega artritisa, zdravil, ki bi omogočila popolno ozdravitev, še ni na voljo. Vendar pa lahko s pravočasnim odkrivanjem in pravilno fizioterapijo preprečimo poškodbe, ki bi se sicer lahko pojavile.
Cilji zdravljenja revmatoidnega artritisa vključujejo lajšanje bolečin, umirjanje vnetja, upočasnjevanje napredovanja bolezni ter izboljšanje kakovosti življenja bolnikov.
Za doseganje teh ciljev se uporabljajo različna zdravila, vključno z zdravili za lajšanje simptomov, kot so nesteroidna protivnetna zdravila in glukokortikoidi.
Poleg tega so na voljo tudi zdravila, ki spreminjajo potek bolezni (DMARDs), kot so sintezna, biološka in tarčna zdravila, ki ciljajo specifične molekule vnetja in uravnavajo avtoimunsko reakcijo pri revmatoidnem artritisu.
Pomembno je tudi, da se ob diagnozi vključite v fizioterapevtsko rehabilitacijo, saj vam lahko pomaga ohraniti gibljivost sklepov ter preprečiti napredovanje bolezni.
Brez ustreznega fizioterapevtskega zdravljenja se lahko razvijejo nepopravljive spremembe na sklepih in drugih delih okostja. Pristop k zdravljenju je v kliniki Medicofit individualno prilagojen vsakemu bolniku, odvisno od resnosti bolezni, morebitnih sočasnih bolezni in želja bolnikov.
Celostno zdravljenje v kliniki Medicofit
V kliniki Medicofit se osredotočamo na zmanjševanje vnetja in ohranjanje gibljivosti vašega telesa. Skozi fizioterapevtske metode bomo spodbujali mišice, kosti in sklepe, kar vam bo pomagalo pridobiti več moči, tonusa ter izboljšati splošno telesno pripravljenost.
Naš načrt zdravljenja obsega štiri faze: diagnostični pregled, akutno fizioterapijo, postakutno kineziologijo in preventivno kinezioterapijo. Kaj lahko pričakujete v vsaki fazi zdravljenja, vam bomo podrobneje predstavili v nadaljevanju.
Diagnostični pregled
Diagnostični pregled v naši kliniki se začne s temeljitim pogovorom, kjer se osredotočimo na trajanje vaših težav, intenzivnost bolečine in morebitne druge zdravstvene težave, ki niso neposredno povezane s sklepi.
Sledi klinični pregled, kjer temeljito preverimo stanje vaših sklepov. To vključuje oceno občutljivosti, stabilnosti, otekline in prisotnost morebitnega aktivnega vnetja.
Prav tako izvajamo meritve gibljivosti sklepov, tako pasivne kot aktivne, da ugotovimo, ali obstajajo omejitve pri gibanju.
Za celovito sliko izvajamo tudi meritve mišične moči, kar nam pomaga odkriti morebitne pomanjkljivosti in neravnovesja v mišicah.
V nekaterih primerih lahko priporočimo dodatne slikovne preiskave, kot so rentgenski posnetki ali magnetna resonanca, da natančneje ocenimo stanje vaših sklepov.
Na podlagi vseh teh diagnostičnih informacij oblikujemo posebej prilagojen program zdravljenja, ki bo najbolje ustrezal vašim potrebam.
Akutna fizioterapija
Revmatoidni artritis je kronična bolezen, za katero trenutno ni zdravila, zato je osredotočenost na izboljšanje kakovosti življenja in kontrolo simptomatike ključna.
V kliniki Medicofit se fizioterapevtsko zdravljenje osredotoča na lajšanje bolečin in zmanjšanje aktivnosti bolezni, s čimer se prepreči nepopravljive spremembe in izboljša funkcionalnost.
Naš pristop v akutni fazi vključuje zmanjšanje bolečin, otekline in izboljšanje stabilnosti sklepov ter gibljivosti. Pomembna je tudi krepitev mišic okoli sklepov.
Program zdravljenja se osredotoča na različne vidike, kot so gibljivost sklepov, vzdržljivost, aerobna kondicija, moč, ravnotežje in zmanjšanje tveganja za padce. Uporabljamo terapevtske tehnike, kot so manualna terapija in terapija prožilnih točk, ki pomagajo pri reševanju težav, kot so omejen obseg gibljivosti in bolečina.
Instrumentalna terapija, vključno z najsodobnejšimi napravami, kot so terapija TECAR WINTECARE, laser SUMMUS, 6D Action, ultrazvočna terapija, magnetoterapija in elekstrostimulacija HiTOP, pripomore k zmanjšanju bolečine, deluje protivnetno in spodbuja celično regeneracijo.
Terapevtska vadba je ključni del rehabilitacije, saj okrepi mišice okoli prizadetih sklepov, poveča gibljivost in izboljša funkcijo sklepov. Prilagajamo se individualnim potrebam vsakega bolnika, saj želimo zagotoviti učinkovito terapijo, ki bo najbolje ustrezala posamezniku.
Postakutna kineziologija
Po uspešni fizioterapiji vas prevzamejo strokovnjaki za kineziologijo, ki bodo nadaljevali delo pri vaši telesni pripravi in vam pomagali do popolnega okrevanja.
Revmatične bolezni lahko omejijo gibljivost sklepov, zmanjšajo mišično maso in moč ter vplivajo na kostno gostoto. Kljub bolečinam v sklepih je ključno, da ohranjate aktivno gibanje, saj lahko pomanjkanje aktivnosti privede do izgube mišične moči, skrčenih vezi in deformacij sklepa.
Naša specializirana kineziološka vadba je osredotočena na krepitev mišic okoli sklepov, izboljšanje gibljivosti, povečanje stabilnosti sklepov in boljšo zaznavo gibanja telesa (propriocepcija).
Vadba vključuje vaje za gibljivost, raztezanje, krepitev mišic in vzdržljivost. Načrt vadbe se prilagaja vašemu napredku, tako da se intenzivnost povečuje z vašimi sposobnostmi.
Pomembno je tudi, da se vaje stopnjujejo in vključujejo tudi kompleksnejše gibe ter zajamejo tudi druge dele telesa, kar bo prispevalo k vaši celostni telesni pripravljenosti.
Preventivna kinezioterapija
V kliniki Medicofit smo pripravili poseben program vadbe, ki je namenjen ohranjanju optimalne funkcije telesa pri revmatoidnem artritisu. Preventivni program je ključen za ohranjanje kontrole nad vašo boleznijo, saj je artritis kronična bolezen, ki zahteva dolgoročno skrb.
Preventivna kineziološka vadba ima ključno vlogo pri obvladovanju bolezni in preprečevanju negativnih vplivov na gibljivost sklepov ter splošno telesno funkcijo.
S poudarkom na pravilni tehniki in prilagojenih vadbenih programih vam pomagamo ohranjati visoko aktivnost, zmanjševati bolečine ter preprečevati gibalne omejitve, ki se lahko pojavijo v naprednejših fazah bolezni.
Ker verjamemo v celostno zdravljenje, vas v kliniki Medicofit vodimo od revmatoidnega artritisa do svobodnega gibanja brez bolečin in vašim sklepom povrnemo polno moč, gibljivost in optimalno funkcijo.
VAŠA POT DO NOVEGA ŽIVLJENJA
Viri in literatura:
Interna medicina (6. izd., p. XXXVIII, 1693). (2022). Medicinska fakulteta; Buča.
Hernández-Hernández, M. V., & Díaz-González, F. (2017). Role of physical activity in the management and assessment of rheumatoid arthritis patients. Reumatologia clinica, 13(4), 214–220. https://doi.org/10.1016/j.reuma.2016.04.003
Smolen, J. S., Aletaha, D., & McInnes, I. B. (2016). Rheumatoid arthritis. Lancet (London, England), 388(10055), 2023–2038. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(16)30173-8
Radu, A. F., & Bungau, S. G. (2021). Management of Rheumatoid Arthritis: An Overview. Cells, 10(11), 2857. https://doi.org/10.3390/cells10112857
Lange, E., Kucharski, D., Svedlund, S., Svensson, K., Bertholds, G., Gjertsson, I., & Mannerkorpi, K. (2019). Effects of Aerobic and Resistance Exercise in Older Adults With Rheumatoid Arthritis: A Randomized Controlled Trial. Arthritis care & research, 71(1), 61–70. https://doi.org/10.1002/acr.23589
Naročnik oglasnega sporočila je MEDICOFIT, D. O. O.
