Četrtek, 7. 11. 2019, 20.00
5 let
Rešitev za slabo samopodobo med Slovenci? Kvačkanje ali pletenje. #video
Slovenci smo narod, ki trpi za izjemno negativno samopodobo, ta pa bi se lahko precej izboljšala, če bi v svoj vsakdan vnesli ustvarjalne hobije in ročna dela. Na primer kvačkanje ali pletenje, oboje deluje kot meditacija in nekateri jima rečejo kar novodobna joga.
"Če se z nečim ukvarjaš in se osredotočaš le na to, kaj delaš, ne moreš tavati z mislimi naokrog in k nečemu, kar slabo vpliva nate."
Tako pletenje in kvačkanje vidi dr. Lucija Čevnik, predavateljica in svetovalka s področja samopodobe, ki se že več kot deset let ukvarja predvsem z mladimi in njihovimi starši.
Ker gre pri pletenju in kvačkanju za poseben način sprostitve in meditacije, obe dejavnosti navaja kot odličen primer, kako lahko izboljšamo počutje in s tem samopodobo.
Video: Planet TV
Posameznikov čas zase, zapolnjen s hobiji, je izjemno pomemben
Čevnikova poudarja, da je aktivno preživljanje prostega časa za človeka izjemno pomembno, pri čemer imajo predvsem ročna dela veliko prednosti, saj se pri njih um osredotoča le na tukaj in zdaj. Čeprav bi se zdelo, da je pri pletenju najpomembnejši končni izdelek, pa strokovnjakinja meni, da tudi proces pletenja odlično pripomore k boljšemu duševnemu počutju.
"Končni izdelek pomeni krepitev samopodobe, da vidiš, da zmoreš, sicer pa je pri tem bolj pomembna pot, ne cilj. V primeru kvačkanja in pletenja pa tudi stik z volno, toploto, varnostjo."
Poleg tega gre pri tem za trenutke, ko se odklopiš in sta pomembni samo tvoja ustvarjalnost in spretnost. "Ne razmišljaš in enostavno delaš. To človeka krepi, umirja in čisti."
Gre za čas, ki ga imaš sam zase, ko se umiriš, ko se umiri dihanje, bitje srca ... Notranje se zapolniš in zaveš, da si samozadosten takšen, kot si, in se hkrati izoliraš od zunanjega sveta in mask, ki jih nosimo vsak dan.
Sogovornica bi zato ročna dela priporočila vsem, predvsem pa večini Slovencev, saj imamo precej negativno samopodobo, pravi. "To kažejo številne raziskave in tudi agresivnosti je pri Slovencih precej, a je ta introvertirana, usmerjana vase, zato tudi visoka stopnja samomorov."
Lucija Čevnik je o pozitivnih učinkih kvačkanja in pletenja na duševno stanje spregovorila na dogodku Philips Lumea.
Hobiji, ki prinašajo tekmovalnost, niso dobri za duševno stanje
Marsikdo si za hobi izbere športno aktivnost, a Čevnikova meni, da lahko šport kdaj zaide tudi v meje skrajnosti, ki za človeka niso zdrave. Nastopita pretirana tekmovalnost in brezupno pehanje za boljšim uspehom.
"Neprestano hlastanje za dosežki je lahko tudi znamenje negativne samopodobe, češ da lahko sebe cenimo samo toliko, kolikor mislimo, da nas cenijo drugi. Če sem v očeh drugih videti kot prvak, potem je samo to dovolj dobro, da se pogledam v ogledalo in si rečem: sem OK. To je nekakšna kompenzacija," razlaga svetovalka in dodaja, da takšni hobiji niso dobri za duševno stanje, saj vsakršna tekmovalnost ne prinaša nič dobrega.
Pri kvačkanju in pletenju gre za trenutke, ko se odklopiš in sta pomembni samo tvoja ustvarjalnost in spretnost.
"Končni izdelek pomeni krepitev samopodobe, da vidiš, da zmoreš."
Pozabite na sosede, zavist in zunanji svet
Na žalost je pri Slovencih to zelo težko, saj se je v nas že davno razvila močna občutljivost na to, kaj si mislijo drugi ali, natančneje, sosedje. "V Sloveniji je patološki narcisizem precej razvit. Sebe cenim toliko, kolikor mislim, da me drugi ljubijo, ali po 'slovensko', kolikor so mi sosedje zavistni. Šele takrat menim, da imam nekaj, kar je vredno."
Čeprav je težko, se ne primerjajte z drugimi in se raje ukvarjajte s stvarmi, ki so samo za vašo dušo in se dogajajo za štirimi stenami, v intimi vašega doma, pravi. "Zvečer zapremo vrata pred zunanjim svetom, se zleknemo v udoben naslonjač, pokrijemo s toplo odejo, pripravimo topel čaj, potem pa vzamemo v roke kvačkanje. To prinaša nekakšen občutek toplote, varnosti in sprejetosti."
Preberite tudi:
4