Ponedeljek, 10. 6. 2019, 11.04
9 mesecev, 2 tedna
Preženite skrbi: kako premagati prebavne motnje pri dojenčku
Skrb za majhnega dojenčka je pogosto povezana strahom, zlasti v primerih, ko se pojavijo prve težave. V prvih mesecih so najpogostejše težave s prebavili, nemalokrat se pojavijo tudi alergije. Ko se pojavijo prve težave, je pomembno, da imamo pri roki prava navodila oziroma ustrezno strokovno pomoč.
Najpogostejše prebavne težave dojenčkov so kolike, polivanje in kronično zaprtje.
Ko zvija v trebuščku …
V zgodnjem življenju je zdravje prebavil ključnega pomena za splošno zdravje, rast, razvoj in dobro počutje. Prav zato je pomembno, da se pravočasno in ustrezno odzovemo na prve težave. Ali ste vedeli, da ima kar 54,9 odstotka dojenčkov vsaj eno težavo s prebavili?
Najpogostejša težava (30 odstotkov) je povezana s polivanjem, sledijo ji kolike (20 odstotkov) in funkcionalna zaprtost.
Preden se odločite za prave ukrepe, da bi svojemu dojenčku olajšali težave, ki mu motijo spanec in ga preganjajo tudi večji del dneva, morate znati prepoznati znake posameznih težav.
POLIVANJE
Polivanje ali bljuvanje se ponavadi pojavi kmalu po zaužitju obroka – hrana oziroma mleko se brez napora vrne v požiralnik, tako da otrok vsebino polije ven, včasih celo v obliki loka. Pogosto polivanje napačno zamešamo z bruhanjem, pri katerem so sicer prisotni tudi želodčni krči.
Polivanje je značilno za dojenčke v starosti od treh tednov do 12 mesecev starosti. Simptomi, ki so povezani s to težavo, so: bljuvanje dvakrat ali večkrat na dan, ki traja najmanj tri tedne. Pogosto so s tem povezane tudi težave z rastjo, s hranjenjem in požiranjem.
KOLIKE PRI DOJENČKIH
Kolike so pravzaprav trebušni krči in veljajo za eno najpogostejših težav pri dojenčkih. Simptomi, ki se pojavijo in končajo, preden dojenček dopolni pet mesecev, so: ponavljajoča se daljša obdobja neutolažljivega otrokovega joka (predvsem pozno popoldne in zvečer), nemirnost in razdražljivost.
FUNKCIONALNO ZAPRTJE
Pojavi se pri otrocih do četrtega leta starosti. Simptomi, ki nakazujejo težave z zaprtjem so: otrok odvaja blato samo dvakrat na teden ali manj, pogosto čuti pri tem bolečino, že v preteklosti je večkrat zadrževal blato.
Kako prebavne težave vplivajo na dobro počutje vašega otroka?
Dojenček svoje nezadovoljstvo oziroma bolečino lahko izraža samo skozi jok, z grimasami in zakrčenimi gibi, ki jih sčasoma starši znajo prepoznati. Vendar imajo funkcionalne gastrointenstinalne motnje lahko tudi resnejše posledice na otrokovo splošno počutje.
Kolike: tisti, ki so kot dojenčki imeli težave s kolikami, imajo kasneje v življenju večje možnosti za različne težave, ki so povezane s prebavili, atopijo in celo migreno, ter različne vedenjske težave.
Polivanje: dojenčki, ki so v prvih dveh letih življenja bljuvali 90 dni ali več, imajo več možnosti za simptome refluksa pri devetih letih starosti.
Zaprtje: pri 15 odstotkih dojenčkov, ki so po šestih mesecih okrevali po funkcionalnem zaprtju, se težava ponovi do tretjega leta starosti.
Dojenčkove težave pravzaprav vplivajo na kakovost življenja vse družine – pretirano jokanje, nespečnost, strah, agonija in zaskrbljenost. To so glavni vzroki, ki lahko privedejo tudi do nesoglasij znotraj družine in med starši.
V pomoč proti prebavnim težavam dojenčka
Dojenje je za vašega dojenčka vedno najboljša izbira, tudi če kaže znake funkcionalnih gastrointestinalnih motenj. Kljub temu pa lahko poleg dojenja otroku simptome olajšate tudi s prehransko rešitvijo za prebavne težave.
Mlečna nadaljevalna formula Aptamil Proexpert Comfort 2 je obogatena s prebiotiki in strukturiranim rastlinskim oljem, kar povzroča mehkejše blato in pomaga pri absorpciji maščob in kalija. Delno hidrolizirana beljakovina izboljša praznjenje želodca, znižana vsebnost mlečnega sladkorja pa pomaga proti napenjanju in bolečim vetrom. Pomemben je tudi dodatek škroba, ki pomaga pri preprečevanju bljuvanja in zaradi bolj goste strukture mleka tudi manj pretiranega požiranja zraka.
Pomembno obvestilo: Dojenje je najboljše za vašega dojenčka. Nadaljevalno mleko se lahko uporablja kot del raznolike prehrane in ni nadomestilo za materino mleko pred 6. mesecem starosti. O uporabi nadomestne hrane in načinu hranjenja se posvetujte z zdravnikom pediatrom oziroma drugim strokovnim osebjem.
Ko se pojavi alergija …
Ste vedeli, da je alergija na beljakovine kravjega mleka ena najpogostejših alergij na živila v zgodnjem otroštvu?
Raziskave kažejo, da kar od dva do sedem odstotkov dojenčkov v prvem letu starosti prizadene alergija na beljakovine kravjega mleka. Čeprav se razvije že zelo zgodaj, pa v večini primerov v nekaj letih izzveni.
Prvi simptomi alergije so telesni in se kažejo predvsem s težavami s prebavili (driska, zaprtje, bruhanje, refluks, gastroezofagealna refluksna bolezen). Znaki alergije so lahko vidni tudi na koži, in sicer v obliki ekcemov, koprivnice in drugih kožnih izpuščajev. V 30 odstotkih lahko alergija prizadene tudi dihala – pojavijo se kašljanje, sopenje ali celo dihalne stiske. Svoje nelagodje dojenčki kažejo s pogostim jokanjem, eden od znakov za alarm pa je tudi slabo pridobivanje telesne teže.
Pomembno je, da ste starši pozorni na prve znake, jih prepoznate in se takoj posvetujete s svojim pediatrom, ki vas bo po potrebi napotil k alergologu ali predlagal druge preiskave.
V primeru potrditve alergije na beljakovine kravjega mleka boste morali izločiti kravje mleko in mlečne izdelke iz dojenčkove prehrane. V redkih primerih se lahko vaš dojenček negativno odzove na mlečne beljakovine, ki jih zaradi vaše prehrane prejme prek dojenja, zato je priporočljivo, da doječe matere spremenijo prehrano.
Če svojega dojenčka hranite z nadomestnim mlekom in je bila pri njem ugotovljena alergija na beljakovine kravjega mleka, vam lahko pediater predpiše posebno hidrolizirano nadomestno mleko za dojenčke z alergijo na mleko. Beljakovine v teh vrstah nadomestnega mleka so bile razgrajene na manjše delce, da jih dojenčkov imunski sistem ne prepozna kot alergen. Ta proces ne vpliva na hranilno vrednost nadomestnega mleka.