Pomoč na domu je še vedno predraga

Kot še kažejo Episcentrovi podatki, ki jih je za Planet Siol.net pridobil med 1008 vprašanimi, jih je 33,4 odstotka za tovrstne storitve pripravljenih odšteti do šest evrov na uro, 19,4 odstotka do deset, 2,3 odstotka pa tudi več kot 10 evrov.

Kot kaže analiza izvajanja pomoči na domu za lansko leto, ki jo je opravil Inštitut RS za socialno varstvo, je bilo konec decembra leta 2012 dobrih 6.500 uporabnikov pomoči na domu. Med njimi je največ starejših ljudi.

Največ plačujejo v JV Sloveniji, najmanj na Goriškem Najvišjo povprečno vrednost cene storitve na uro imajo uporabniki v Jugovzhodni Sloveniji (6,31evra), sledita pa ji pomurska (5,86) in obalno-kraška regija (5,79). Povprečna cena storitve je najnižja na Goriškem (4,48), v Podravju (4,85), notranjsko-kraški regiji (4,83) in na Gorenjskem (4,96). Cene po regijah med občinami načeloma zelo variirajo, saj razpon cen po občinah sega od 0 evra do 9,07 evra.

Omenjeni stroški so subvencionirani in večina občin, ki morajo prispevati vsaj 50 odstotkov pomoči na domu, prispeva več. Tako so celotni stroški pomoči na domu na uro lani zadnjega decembra v povprečju znašali 17,57 evra, kar je za 27 centov več kot leto prej.

Kljub temu je Aldo Ternovec, predstavnik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), prepričan, da so glede na standard oziroma prihodke, ki jih imajo starejši, storitve pomoči na domu še zmeraj drage in je dom za starejše občane še vedno najcenejša oblika varstva teh oseb.

Treba bi bilo spodbujati alternativne oblike življenja starejših Vsekakor bi bilo po njegovem mnenju treba spodbujati alternativne oblike življenja starejših. Velika večina jih namreč želi življenje končati v skupnosti, ki so jo sooblikovali. "Družina je bila v preteklosti tista, ki je poskrbela za svoje starejše člane, danes tega ni sposobna več, zato so potrebne alternativne oblike, kot na primer dnevni centri, ki so v svetu močno razviti, pri nas pa jih imamo le nekaj za vzorec. Druga oblika pa so različne alternativne bivalne oblike, kot na primer stanovanjske skupnosti, ali da se ljudje preprosto spravijo živet skupaj in si med seboj pomagati. In ne nazadnje je izjemnega pomena tudi prostovoljstvo."

Po Ternovčevih besedah večinoma pomoči na domu v Sloveniji še vedno izvajajo centri za socialno delo neposredno ali pa posredno prek svojih organizacijskih enot, vendar pa se ta zgodba zaključuje, saj je v zadnjih letih poraslo število domov za starejše, ki ponujajo tovrstne storitve in zasebnikov s koncesijo občine.

Največ pomoči je potrebne pri gospodinjskih opravilih in socialnih stikih Kot še kažejo analize omenjenega inštituta, je v letu 2012 največ uporabnikov (85 odstotkov) prejemalo gospodinjsko pomoč, 70 odstotkov pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, 58 odstotkov pa pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih.

Sicer pa po zakonu o socialnem varstvu pomoč družini na domu obsega pomoč na domu in socialni servis. Pomoč družini na domu pomeni socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba lahko nadomesti institucionalno varstvo, socialni servis pa pomoč pri hišnih in drugih opravilih v primeru otrokovega rojstva, bolezni, invalidnosti, starosti, v primeru nesreč ter v drugih primerih, ko je ta pomoč potrebna za vključitev osebe v vsakdanje življenje.