Sreda, 13. 4. 2022, 9.11
9 mesecev, 2 tedna
Nevarno stanje, ki potrebuje več naše pozornosti
Visok krvni tlak, ki ogroža že vsakega drugega Slovenca, škoduje našemu zdravju in je lahko tudi usoden. Številke so skrb vzbujajoče, vendar se mnogi sploh ne zavedajo, da so med ogroženo populacijo.
Nagnjenost k previsokemu krvnemu tlaku je dedna. Vprašajte svoje starše, kakšne so njihove vrednosti krvnega tlaka.
Imajo starši previsok krvni tlak? Pogostejše meritve so nujne.
Visok krvni tlak oziroma s strokovnim izrazom arterijska hipertenzija je eden glavnih vzrokov za prezgodnjo umrljivost. Gre za kronično bolezen, ki potrebuje vseživljenjsko zdravljenje.
Pri previsokem krvnem tlaku je zelo pomemben dejavnik tveganja dednost, zato povprašajmo starše, stare starše ter sestre ali brate, kakšen krvni tlak imajo. Še posebej pozorni bodimo na to, ali je kateri od sorodnikov doživel srčni infarkt, preden je dopolnil 45 let. V tem primeru moramo pozorneje spremljati vrednosti svojega krvnega tlaka in ga meriti tudi doma – redno in pogosteje.
Za nastanek hipertenzije je v približno od 40 do 60 odstotkih kriva dednost. Podedujemo dovzetnost za dejavnike, ki vplivajo na delovanje sistemov, ki uravnavajo krvni tlak ali sodelujejo pri presnovi soli. Lahko poskrbimo za zdrav življenjski slog in način prehranjevanja, dednost pa je eden od dejavnikov, na katere žal nimamo vpliva. Če so imeli bolezen že naši starši, je večja verjetnost, da bodo vrednosti krvnega tlaka pri nas zvišane, kot če bi bili naši starši povsem zdravi.
Tudi če imamo sicer normalen krvni tlak, to še ne pomeni, da bo vedno normalen, saj se nevarnost za njegovo zvišanje s starostjo povečuje, ker žile postajajo vse bolj toge. Na krvni tlak vplivajo kajenje, debelost, zvišane vrednosti holesterola in sladkorja.
Kako pravilno meriti krvni tlak doma?
Svetovna liga za hipertenzijo (World Hypertension League – WHL) priporoča, da si vsakdo izmeri krvni tlak vsaj enkrat na leto
Za pravilno merjenje krvnega tlaka doma je treba imeti umerjen in brezhiben merilnik z napihljivo manšeto, ročnim ali samodejnim sistemom za napihovanje manšete in zaslonom oziroma umerjeno številčnico za odčitke. Najbolj priporočljivi so digitalni merilniki, ki merijo tlak na nadlakti.
Pred nakupom merilnika krvnega tlaka preverite, kako veliko manšeto potrebujete in kako čitljiv je zapis na zaslonu. Oceno in ustreznost merilnika lahko preverite na spletni strani STRIDE BP.
Krvni tlak merimo preventivno, kot pomoč pri diagnosticiranju arterijske hipertenzije ali pri spremljanju učinkovitosti zdravljenja. Pri dolgoročnem spremljanju krvnega tlaka doma si krvni tlak merimo redno od enkrat do dvakrat tedensko. Če je krvni tlak pod 135/85 mm Hg, zadošča merjenje enkrat mesečno.
Pravilno merjenje krvnega tlaka je ključno, da dobite prave vrednosti.
Le pravilno opravljene meritve bodo v pomoč zdravniku pri diagnosticiranju ali oceni zdravljenja, zato upoštevajmo nekaj navodil:
- Krvni tlak merimo zjutraj in zvečer sedem dni, ker imamo najnižji krvni tlak ponoči, proti jutru pa se zviša. Potem izračunamo povprečje meritev od 2. do 6. dneva, meritve 1. dne pa ne upoštevamo.
- Pol ure pred merjenjem ne jemo, ne kadimo in ne pijemo alkoholnih pijač, kave, pijač, ki vsebujejo kofein, gaziranih pijač in pravega čaja.
- Krvnega tlaka si ne merimo takoj po naporu ali zaužitju zdravil.
- Če že jemljete zdravila za znižanje krvnega tlaka, meritve opravite, preden ste vzeli zdravila.
- Pred meritvijo najprej nekaj minut sedimo, hrbet naj bo podprt, obe nogi na tleh. Nogi ne smeta biti prekrižani.
- Vedno merimo trikrat zapored, na isti podlakti, vmes naj bo enominutni presledek. Manšeta naj bo v višini srca. Roka naj počiva v udobnem položaju.
- Med merjenjem bodimo čim bolj sproščeni in ne govorimo.
- V dnevnik meritev zapišite datum in čas meritve, vrednost krvnega tlaka (sistoličnega in diastoličnega) in srčnega utripa.
Shranite si dnevnik meritev krvnega tlaka.
Dve številki, ki imata velik pomen za naše zdravje
Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na steno žile, in ga opredeljujeta dve številki, izraženi v milimetrih živega srebra (Hg). Prva številka, ki je ponavadi višja, pokaže vrednost sistoličnega krvnega tlaka – to je krvni tlak v žili ob utripu srca. Druga številka je vrednost diastoličnega krvnega tlaka, to je najnižjega krvnega tlaka v žili med dvema utripoma, ko srčna mišica počiva.
Pri normalnem krvnem tlaku odraslega človeka je vrednost sistoličnega tlaka od 120 do 129 mm Hg, diastoličnega pa od 80 do 84 mm Hg. Vrednost, pri kateri že gre za previsok krvni tlak oziroma hipertenzijo, je 140/90 mm Hg ali več. V tem primeru se o nadaljnjih ukrepih posvetujte s svojim osebnim zdravnikom.
Simptomi sprva neopazni
Simptomi hipertenzije so neznačilni in jih ne jih z zvišanim krvnim tlakom ne povežemo. Zato hipertenzija dolgo časa ostane neprepoznana in nezdravljena.
Po podatkih strokovnjakov kar od 15 do 20 odstotkov ljudi ne ve, da imajo visok krvni tlak, saj ta na začetku ne povzroča težav. Prikrade se neopazno, in če ne ukrepamo ob prvih znakih, tvegamo, da bomo zboleli za srčnimi obolenji, možgansko kapjo, ledvičnim obolenjem, lahko nas doleti tudi nenadna smrt.
Še preden se pojavijo resni zapleti, moramo biti pozorni na občasne blage in neznačilne simptome, kot so glavobol (predvsem v zatilju in zjutraj), vrtoglavica, utrujenost, razbijanje srca, motnje spanja, zvonjenje v ušesih, krvavitve iz nosu in tiščanje v prsnem košu.
