“Nobeno zdravilo ni pomagalo, potem pa mi je zdravnik dejal, naj poskusim z ajdo”

Margita Vehar je vedno čutila vez z naravo. Pri 40 letih sta jo doleteli izguba službe in operacija na srcu, po tem pa ni več mogla najti zaposlitve. Rešitev je znova našla v naravi. "Z zelišči sem se ukvarjala vse življenje in ko nisem mogla dobiti službe, sem si rekla, zakaj pa ne bi povsem zaplula v te vode," je pojasnila odločitev, ki jo je privedla do Dežele zelišč, zeliščnega vrta v Polhovem Gradcu. Njene čaje in čajne mešanice, zeliščni med in sirupe ter druge dobrote z vrta ljudje vse bolj prepoznavajo, sama pa svoje znanje, ki si ga je nabrala skozi leta, z veseljem posreduje naprej. Tudi nam, ko smo se z njo sprehodili po njenem zeliščnem vrtu.

Kako se je začela zgodba Dežele zelišč?

Pravzaprav se je začelo s čebelami. Pred kakšnimi petimi leti sem se z nekdanjim partnerjem, ki je čebelaril, začela najprej ukvarjati s čebelarstvom – pozneje sem naredila tudi čebelarsko šolo – in okoli čebelnjakov smo za pašo nasadili zelišča.

Leta 2013 sem tukaj v Polhovem Gradcu najela njivo in tam zasadila zelišča, da bi začela delati čaje, čajne mešanice, sprva zase in družino, potem pa se je to razvilo tudi v nekaj več.

"Ko sem ostala brez službe, sem začela veliko hoditi po zeliščnih vrtovih in večkrat sem ugotovila, da imam jaz doma več zelišč kot oni." Foto: Vid Ponikvar

Od kod ste črpali oziroma črpate znanje?

Vsekakor veliko od moje mame, ki res pozna zelišča, ki rastejo v teh krajih, prebrala sem veliko knjig, veliko receptov za čajne mešanice pa sem našla v lokalnem ljudskem izročilu. Gre za mešanice zelišč, za katera se ve, da gredo dobro skupaj oziroma da spadajo skupaj, katera se uporablja pri kateri bolezni.

Pri tem pa moram poudariti, da zeliščarji ne smemo svetovati na način, da izrekamo zdravstvene trditve, recimo da kopriva zdravi črevesje in podobno. Lahko pa navajamo tradicionalna izročila, na primer da so to zelišče nekoč uporabljali pri tej in tej zdravstveni težavi.

Dežela zelišč ni le zeliščni vrt, ampak na neki način tudi izobraževalni projekt.

Svoje znanje z veseljem predajam naprej, na primer v društvu upokojencev in društvu kmečkih žena. Prvotno sem zeliščni vrt želela tudi odpreti za oglede. Žal se je zgodilo, da sosed ne dovoli več prehoda do njega, tako da ogledov za zdaj ne organiziram. Si pa želim to početi v prihodnosti, verjetno na drugi, dostopnejši lokaciji.

"Zeliščarji ne smemo izrekati zdravstvenih trditev, recimo da kopriva zdravi črevesje in podobno. Lahko pa navajamo tradicionalna izročila, na primer da so to zelišče nekoč uporabljali pri tej in tej zdravstveni težavi." Foto: Vid Ponikvar

Ima Slovenija potencial za razvoj zeliščarstva?

Vsekakor. Imamo izjemno raznoliko rastlinstvo, pri nas lahko najdemo praktično vse, kar potrebujemo. Zato sama vztrajam pri tem, da pridelujem lokalne, avtohtone rastline.

Ob tem se v tej dejavnosti srečujem tako z ljudmi, ki se z zeliščarstvom ukvarjajo že leta, kot z mladimi, ki jih to zanima, ki se želijo začeti ukvarjati s tem. K meni so tudi že prihajali na oglede zeliščnega vrta in po informacije.

Konkurence se torej ne bojite?

Ne. Vem, koliko dela terja ta dejavnost, koliko dela je treba vložiti tako v pridelavo kot v prodajo, kako zahtevno je, da lahko s tem preživiš. Zaslužka je malo, marsikdo zelišča goji sam na svojem vrtu in spomladi, ko začnejo rasti, se prodaja čajev ustavi.

Poleti je v zeliščarstvu glavna sezona za delo, takrat je treba poprijeti, da potem pozimi prodajaš pridelek.

Ko ajda zacveti, je prava vaba za čebele, čaj iz nje (uporabi se vso rastlino) pa je po besedah Margite Vehar med izjemno blagodejnimi. Foto: Vid Ponikvar

Koliko Slovenci povprašujejo po zeliščnih pripravkih?

Vedno več. Seveda niso vsi za to, da bi se proti bolezni borili tudi z naravnimi, zeliščnimi izdelki, jih je pa vse več. Enako je z zdravniki, zeliščnih pripravkov ne podpirajo oziroma priporočajo vsi, so pa tudi takšni, ki pridejo k meni. Vsekakor pa nikomur ničesar ne vsiljujem, prav tako ne trdim, da moji izdelki karkoli ozdravijo. Zelišča so preventiva, pravzaprav kar način življenja. Tudi sama čaje uporabljam ves čas, vse leto.

Preboleli ste hudo bolezen, ob tem pa prisegate na moč narave. Ali res "za vsako bolezen rožca raste"?

Vseh rožic še niti ne poznamo, tudi sama se še vedno učim, a bi rekla, da to kar drži.

Zase zelišča uporabljam že vse življenje. Eno takih je ajda, ki so mi jo po operaciji zaradi slabe krvne slike priporočili tudi zdravniki. Kri se mi dve leti ni in ni popravila, nobeno zdravilo ni pomagalo, potem pa mi je kardiolog dejal, naj poskusim z ajdo. In dejansko se mi je po šestih mesecih pitja ajdovega čaja kri popravila.

"Zase zelišča uporabljam že vse življenje, eno takih je ajda, ki so mi jo po operaciji zaradi slabe krvne slike priporočili tudi zdravniki." Foto: Vid Ponikvar

Ajda je eno od zelišč, ki jih ni mogoče predozirati in nima kontraindikacij, zato jo resnično priporočam. Vsebuje rutin in se priporoča za krepitev žilnih sten oziroma zaklopk, posledično pa uravnava tudi krvni tlak. Uporablja se celo rastlino, posejano pa jo imam tudi za čebele, saj je ena najbolj medovitih in blagodejnih rastlin.

Ali je mogoče katera zelišča predozirati?

Pri določenih, ki imajo dokazane zdravilne učinke, je to mogoče, recimo pri arniki in šentjanževki. Teh rastlin zeliščarji tudi ne smemo prodajati.

Sicer pa je treba biti pazljiv, če jemljemo kakšna zdravila, saj lahko imajo zelišča kontraindikacije. Če se zdravimo zaradi visokega krvnega tlaka, se je treba izogibati zeliščem, ki se uporabljajo za njegovo zviševanje in podobno.

Če se ravnamo po svojem počutju in v mejah normale, je predoziranje z zelišči praktično nemogoče, seveda pa se je, sploh v primeru resnih bolezni, smiselno o tem posvetovati z zdravnikom, kar vsakomur tudi svetujem.

"Poleti je v zeliščarstvu glavna sezona za delo, takrat je treba poprijeti, da potem pozimi prodajaš pridelek." Foto: Vid Ponikvar Ali obstajajo nepriporočljive kombinacije zelišč oziroma zelišča, ki se med sabo izključujejo?

Določene da, če ne drugega, zaradi agresivnosti okusov oziroma vsebnosti eteričnih olj. Meta in melisa, na primer, sta izredno samostojni zelišči, pa žajbelj, pelin, timijan in rožmarin. To so zelišča, ki se med sabo izključujejo zaradi intenzivnosti, dodajati pa jim je mogoče tista, ki nimajo tako izrazitega okusa.

Prav tako se velja izogibati kombinacijam, pri katerih se eno zelišče uporablja za zniževanje, drugo pa za višanje krvnega tlaka, in podobno.

Za katerega od svojih izdelkov bi rekli, da je vaš favorit?

Blagajev čaj, čajna mešanica, ki smo jo sestavili s knjižničarko v polhograjski šoli, gre pa za zelišča, ki so se v teh krajih uporabljala v časih grofa Blagaja, znanega botanika. Naziv "Blagajev" lahko dobijo le izdelki, ki so domači in narejeni po recepturah, ki so jih uporabljali nekoč.

Osnova je lipa – zaradi 500-letne lipe, ki raste v vrtu polhograjske graščine –, mešanico pa sestavljajo še meta, melisa, materina dušica, cvetni listi vrtnice … To je mešanica, ki jo sestavljam vse leto, priporočam pa jo predvsem ob prehladih.

Pri nabiranju zelišč se ravna po čebelah - rastlina, na katero letajo čebele, je godna za žetev. Foto: Vid Ponikvar

Ali zelišča sčasoma izgubljajo svojo "moč"?

Da, nekako velja, da je rok trajanja zelišč eno leto – ko se torej leto obrne, je na vrsti nov pridelek. Sama se tega strogo držim in zelišča, ki jih v enem letu ne prodam, uporabim za zastirko v vrtu.

Ali obstaja kakšna rastlina, ki jo vsi poznamo in zanjo mislimo, da je navaden plevel, v resnici pa je izjemno uporabna oziroma blagodejna?

Regrat, kopriva in rman – vsi rastejo pred našim nosom.

Rman je antiseptik, lahko ga na primer svežega žvečite, če imate vnete dlesni. Bolj uporabna od rmana je le še kopriva, ta ima res ogromno blagodejnih učinkov, ima ogromno vitaminov, vrača energijo, iz telesa odstranjuje odpadne snovi, čisti kri in jo bogati z železom. Pa še ravno pravi čas je za koprive, zdaj se jih nabira – če imate revmo, kar brez rokavic (smeh, op. a.). Ko nas kopriva "opeče", namreč spodbudi prekrvavitev, kar pomaga pri revmi.

Regrat medtem ni uporaben le spomladi, ko je še mlad, ampak vse leto, jaz ga kar puščam na njivi in režem čez vse poletje, jeseni pa izkopljem korenino, ki je takrat že debela. Liste in korenine uporabljam za čaj, iz cvetov pa pripravljam regratov sirup. Regrat je prav tako blagodejen za kri – če je kri zdrava, pa je zdravo bolj ali manj celotno telo.

Rman je ena tistih rastlin, ki raste skorajda povsod, pa je sploh ne opazimo, medtem ko jo zeliščarji zelo spoštujejo. Foto: Vid Ponikvar

Jaz sem danes precej utrujena, kaj bi mi priporočili za poživitev?

Za to, da boste skozi dan šli z več energije, vsekakor rožmarin – da navsezgodaj, pred jedjo, pojeste žličko medu z rožmarinom.

Ali pa meto, ki pravzaprav deluje na dva načina – pomirja ali pa daje energijo. Zjutraj, ko vstanemo, nas metin čaj poživi, zvečer pa nas pripravi na spanec. Meta je odlična, ker je ni mogoče predozirati in jo lahko pijemo ves dan.

Poleti si marsikdo ne predstavlja, da bi pil vroč čaj – so zeliščni čaji, če jih ohladimo in postrežemo kot ledeni čaj, prav tako učinkoviti?

Vsekakor, vsak čaj oziroma čajno mešanico lahko skuhamo in ohladimo, dodamo žličko medu, limone in led ter se tako osvežimo.