Misica, ki je v gibanju našla novo ljubezen

Zaradi zdravega načina in gibanja, ki je bilo vedno del nje, je Nives Orešnik kar nekaj časa iskala "tisto nekaj", kar bi jo v življenju, poleg študija, osrečevalo, ji dajalo zagon, motivacijo in predvsem energijo za vsakodnevne obveznosti. Ko je spoznala skupinsko vadbo, je takoj vedela, da je to zanjo. Odločila se je, da bo postala inštruktorica skupinske vadbe z licenco.

Kdaj in kako ste se odločili, da se boste podali na področje fitnesa in osvojili elemente skupinske vadbe? Letos marca, morda aprila, ko sem bila še nosilka lepotnega naziva mis Slovenije. Od kod pa je prišla ta želja? Od nekdaj sem bila športno zelo aktivna. Ko sem postala misica, nisem več imela časa za ples in gimnastiko, a sem čutila, da moram nekaj početi. Zato sem šla na fitnes in začela obiskovati vadbe. Takoj so mi bili všeč programi vodenih vadb, sicer hodim tudi na fitnes, a ko sem začela dolgoročno, življenjsko razmišljati, kaj lahko počnem, sem spoznala, da bi morda lahko počela prav to. Tako sem se opredelila za program vodene vadbe, odločila sem se, da bom na fitnes zvezi pridobila licenco za vodeno vadbo. To je državna licenca, ki jo moraš imeti, če želiš delati kot vaditelj fitnesa kjerkoli v Sloveniji. S tako licenco si lahko vaditelj kjerkoli pri nas in če želiš, se lahko pozneje specializiraš.

Kakšno pa je bilo vaše izobraževanje in izpopolnjevanje? V fitnesu sem spoznala Marka Geršaka, lastnika centrov BodiFit, in on mi je pomagal pri tem, da sem prišla do licence. Marko me je zelo navdušil kot oseba in vaditelj, pri njem sem pridobila tudi licenci za step aerobiko in zumbo, zdaj pa lahko rečem, da poučujem že več programov.

Za nekatere besedi fitnes in vadba pomenita že skoraj mučenje, vi pa ste videti zelo navdušeni. Kaj vas tako navdušuje? Pri skupinski vadbi mi je všeč to, da je vse skupaj zastavljeno zelo preventivno in prijazno do človeškega telesa. Vsak si lahko izbere vadbo glede na to, seveda, koliko ima kondicije. Takšne vadbe so zelo varne. Lahko jih primerjam tako s plesom kot gimnastiko, ki sem ju trenirala, a se tam zgodi veliko poškodb, pa tudi telo se v ekstremih preoblikuje kot pri večini športov. Tu je drugače. Za skupinsko vadbo lahko rečem, da je zdrav način dojemanja gibanja in življenja, prilagojena je za različne ljudi.

Katere licence ste pridobili do zdaj? Imam tri licence: licenco fitnes zveze, licenco za zumbo in za vse vadbe na stepu, z utežmi in podobno. Ne morem pa na primer biti osebni trener, to je zelo odgovorno, veliko bolj kot skupinska vadba, zato me to še čaka, saj si to tudi zelo želim. Sem v zelo dobri ekipi, v kateri smo se ujeli na več ravneh. Tukaj se ujamemo v načinu razmišljanja in v manekenskem svetu to pogrešam. Gre za sproščeno vzdušje, dobro počutje in zdrav namen.

Kaj pa se je ob izobraževanju spremenilo v vašem življenju? Najprej se mi je spremenila postava. Počutim se odlično, saj sem spet začela trenirati. Prej nisem imela časa za šport, zdravo prehrano, delala sem z ljudmi, ki mi niso bili ravno po volji. Zdaj so šport, fitnes, vadba, vse to, postali moje delo. Trenutno imam približno osem terminov na teden, upam, da jih bo še več.

Pa vas to delo utruja, izčrpa? Da, me, sploh zdaj, ko začenjam. Tako fizično kot psihično. Imam dovolj znanja, da imam lahko svoje ure. Če bi bila prvič prepuščena sama sebi, bi bilo kar težko, priznam. Če bi morala prvič delati sama v neznanem okolju, bi bilo prav čudno. A ekipa tukaj je res odlična. Delamo skupaj, pomagamo si, vem, da se lahko, če to potrebujem, na nekoga naslonim.

Kaj pa manekenstvo, svet mode in lepote? Stik s svetom mode in lepote ohranjam, a ne več prednostno, kot je bilo to do zdaj. Ta kruh je težek, finančno ne ravno najbolj donosen, me pa veseli in delo rada opravljam. Zagotovo bom še sodelovala na modnih revijah in fotografiranjih, a to, kar delam zdaj, je postalo moja nova ljubezen.