Koliko stresa lahko prenesete?

Kot še pojasni psihologinja Eva Kovač, ljudje z visoko osebnostno čvrstostjo jemljejo ovire kot izzive in ne kot grožnjo. Pri njihovem premagovanju imajo občutek angažiranosti in notranjega nadzora, in sicer v smislu, da je razplet dogodkov odvisen od njih, ne od drugih. Velik stres na njih pusti le manjše posledice oziroma ga hitro prebolijo. Obratno je po besedah Kovačeve pri ljudeh z nizko osebnostno čvrstostjo, ki v mnogo situacijah vidijo grožnje, ki jim pogosto grenijo življenje. Z ovirami se težko in mnogokrat neuspešno spopadajo, že manjši stres pa lahko na njih pusti hujše posledice.

Stres je v osnovi spoprijemanje z različnimi psihičnimi in fizičnimi spremembami v okolju oziroma odziv nanje. Uspešnost njegovega obvladovanja je odvisna od osebnostne zrelosti posameznika. Kot je poudarila Kovačeva, so psihologi že v 70. letih preteklega stoletja spoznali, da je pri doživljanju stresa zelo pomembna posameznikova primarna ocena stresne situacije, ali je ta izziv ali nekaj ogrožajočega.

"Prav tako lahko rečemo, da naše osebnostne lastnosti vplivajo na doživljanje stresa. Osebe tipa A so tiste osebe, ki prenesejo več delovne obremenitve, so stalno v pogonu, nalagajo si delo, se hitro razjezijo in s svojim načinom življenja še dodatno izzivajo stres. Na nasprotnem polu imamo osebe tipa B, ki prenesejo manj stresa, a so bolj mirne, nikamor se jim ne mudi, stvari jemljejo z lahkoto, ne vznemirjajo se preveč. Obratno te osebe doživljajo manj stresa, a ko se pojavi, ga navadno ne znajo dobro obvladovati."

Kako lahko neuspešno obvladovanje stresa kratkoročno in dolgoročno vpliva na imunski sistem posameznika? Kot pojasni Kovačeva, kratkoročni stres sam po sebi zdravju ne škodi pretirano, saj je večinoma le odziv na določeno situacijo. "Znaki kratkoročnega oziroma akutnega stresa so: hitrejše bitje srca, tiščanje v prsih, splošna mišična napetost, pospešeno in bolj globoko dihanje, upočasnitev prebavnega trakta, pospešeno izločanje hormonov v kri, predvsem adrenalina in kortizola. Značilna so tudi suha usta, cmok v grlu. Lahko se pojavijo prebavne motnje, bolečine v želodcu ali bruhanje. Vsi ti telesni simptomi po tem, ko se telo učinkovito spoprime s stresom, minejo in telo se vrne v stanje pred stresnim dogodkom."

Če pa je akutnih stresnih dogodkov preveč in so ti premočni ter poleg tega trajajo dolgo, govorimo o kroničnem stresu, ki se lahko negativno odraža na našem zdravju. "Pod dolgotrajnim stresom se zmanjša imunska odpornost telesa, ki vodi v večjo dovzetnost za različne bolezni, predvsem virusne in bakterijske okužbe. S stresom povezujemo srčno-žilne bolezni, povišan krvni tlak, hitrejši ritem srca, motnje srčnega ritma in akutni srčni infarkt. Značilna težava kroničnega stresa so tudi otrdele mišice, predvsem v predelu ramen in vratu, ter pogosti glavoboli. Ne smemo pozabiti tudi na povišanje maščobe v krvi, debelost, sladkorno bolezen in težave z želodcem, katerih najpogostejši vzrok je ravno stres."

Poleg somatskih bolezni stres vpliva tudi na mentalno zdravje, in sicer na povečanje anksioznih simptomov in depresivnosti. "Prav tako je zaradi stresa posameznik bolj razdražljiv, vzkipljiv, pozabljiv, zmeden in živčen. Stres kavri tudi kakovost spanja, kar je še dodatna težava, saj je ravno spanec tisti, ki je nujno potreben za regeneracijo telesa in sprostitev napetosti, ki nastaja kot posledica stresa."

Kako lahko stres dolgoročno uspešno nadziramo? Za uspešno nadziranje stresa je najprej treba skušati vplivati na okolje, v smislu odstranitve primarnih vzrokov stresa. Zaradi sodobnega hitrega načina življenja stres postaja del našega vsakdanjika, zato se moramo pripraviti do tega, da se naučimo z njim živeti in čim bolj učinkovito spoprijemati ter omiliti njegove negativne učnike na telo in počutje.

Kot nadalje pojasni Kovačeva, poznamo veliko tehnik sproščanja, in sicer od avtogenega treninga, progresivne mišične relaksacije, hipnoze, joge, meditacije do dihalnih vaj. "Sprostitev je lahko tudi klepet s prijatelji, branje knjige, topla kopel ali savna oz. preprosto stvari, ki jih radi počnemo in v katerih uživamo. Najpomembnejši za odstranjevanje negativnih učinkov stresa je zagotovo spanec, zato poskrbimo, da bo ta kakovosten, dovolj dolg in strnjen."

Prav tako po njenih besedah negativne učinke stresa odstranjujemo z zmerno redno telesno aktivnostjo in športom, saj umirjata osrednje živčevje in vplivata na izločanje hormonov, kot so serotonin, noradrenalin in kateholamini.

Kot še svetuje Eva Kovač, je poleg naštetega stres dobro nadzorovati tudi na miselni ravni, kar pomeni, da se zavedamo negativnega samogovora in misli, zaskrbljenosti in dvomov ter jih preobračamo v pozitivne misli. "Naj bo primarna ocena stresa pozitivna, iščimo rešitve in se skušajmo čim bolj učinkovito spoprijeti z njim. Ljudje, ki imajo bolj optimističen pogled na svet, se bolje spoprijemajo s stresom, kažejo raziskave. In dober način spoprijemanja s stresom in odstranjevanja napetosti je zagotovo tudi humor."