Bi prepoznali ošpice? #video

Ošpice so nekoč veljale za najpogostejšo otroško nalezljivo bolezen, a je njena pojavnost začela postopno upadati po letu 1968, ko je bilo pri nas uvedeno obvezno cepljenje. Za ustrezno zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva – prvega otroci prejmejo v starosti od enega leta do leta in pol, drugega pa šele pred vstopom v šolo.

Zapleti ob cepljenju bistveno manj mogoči kot resni zapleti ob okužbi

"Od 95 do 98 odstotkov otrok, ki so bili cepljeni z enim odmerkom OMR, razvije protitelesa. Pri od dveh do petih odstotkih otrok po cepljenju ne pride do serokonverzije – protitelesa se ne razvijejo. Večina oseb, pri katerih ne pride do serokonverzije po prvem odmerku, razvije protitelesa po drugem odmerku," NIJZ piše na spletni strani o ošpicah.

Novice Potrjen nov primer ošpic v Sloveniji #video

Gre za kombinirano cepivo proti trem boleznim - ošpicam, mumpsu in rdečkam (s kratico OMR) - in gre za živo cepivo, kar pomeni, da vsebuje seve živih virusov omenjenih treh bolezni, a v oslabljeni obliki. Prav zato se številni starši zaradi mogoče imunske reakcije organizma med vsemi cepljeni še posebej bojijo ravno tega. Pa čeprav stroka že vrsto let opozarja, da so resne reakcije na cepljenje zelo redke in da je tveganje neželenih učinkov po cepljenju proti OMR bistveno manjše od tveganja zapletov, ki lahko spremljajo okužbo z ošpicami.

S prebolelo okužbo ali s cepljenjem naš imunski sistem razvije dolgotrajno, celo dosmrtno imunost. Čeprav večinoma za ošpicami zbolevajo osebe, ki torej okužbe kot otroci niso prebolele oziroma niso bile cepljene, pa se v nekaterih primerih zgodi, da tudi cepljeni z enim ali celo dvema odmerkoma zbolijo, vendar v tem primeru okužba večinoma poteka veliko blažje in tudi možnosti za zaplete so manjše, poudarja stroka.

Foto: Getty Images

Ošpice so virusno obolenje, ki se prenaša kapljično

Ošpice povzroča istoimenski virus, ki se prenaša s človeka na človeka neposredno s kihanjem in kašljanjem (natančneje s kužnimi kapljicami iz nosu in žrela). Redkeje se okužba prenese prek prijemanja okuženih predmetov.

Bolniki so kužni že štiri dni, preden se sploh pokažejo znaki bolezni, in še štiri dni kasneje. Od prenosa okužbe do prvih znakov bolezni običajno mine od sedem do 18 dni, v povprečju pa bolezen izbruhne deseti dan po okužbi, še piše NIJZ na svoji spletni strani.

Simptomi ošpic so naslednji:

• visoka vročina z glavobolom,
• nahod in izcedek iz nosu,
• vnetje očesnih vezic in solzenje oči,
• kašelj,
• utrujenost,
• izpuščaji v ustih in po telesu.

Sprva lahko torej bolezen spominja na običajno virozo, zato mnogi ne pomislijo, da bi lahko šlo za ošpice. A če se v ustih začnejo pojavljati izpuščaji in na sluznici nasproti kočnikov tipične majhne bele pege (tako imenovane Koplikove pege), je treba vedeti, da lahko gre za ošpice, pa čeprav tipičnega izpuščaja na koži še ni – ta se namreč pojavi malce kasneje in lahko traja do sedem dni.

Zdravila ni, lajšajo se le simptomi

Ker gre za virusno obolenje, zdravila za ošpice ni, zdravljenje je simptomatsko. To pomeni, da se blažijo le simptomi - z ustreznimi zdravili se znižuje povišana telesna temperatura, bolnik mora počivati in piti veliko tekočine.

Zdravljenje z antibiotiki, ki so namenjeni uničevanju bakterij in ne virusov, se predpiše pri bolnikih, pri katerih se pojavi kateri od mogočih zapletov, ki zahteva antibiotično zdravljenje, na primer vnetje srednjega ušesa ali bakterijska pljučnica. Še en mogoč zaplet, ki lahko spremlja ošpice, a je nekoliko redkejši, je vnetje osrednjega živčevja.

Največje tveganje za zaplete imajo dojenčki in imunsko oslabljene osebe, piše NIJZ na svoji spletni strani. Zapleti pa se pojavijo pri približno 30 odstotkih primerov.

Novice Nevarnost za javno zdravje? Trije novi primeri ošpic v Škofji Loki. #video