Petek, 6. 11. 2020, 10.57
2 meseca, 1 teden
Ali veste, kateri je slabši?
V Sloveniji ima več kot 60 odstotkov ljudi povišane vrednosti holesterola LDL v krvi. Zvišan holesterol LDL velja za t. i. tihega morilca, saj ga ne moremo videti in tudi čutimo ga ne. Prikrito in dolgoročno uničuje naše žile, ne da bi se tega zavedali.
Poznavanje nevarnosti zaradi zvišanega holesterola LDL v krvi nam omogoča, da se težave lotimo, še preden se izrazijo bolezni, kot so srčni infarkt, možganska kap in periferna arterijska bolezen, ki lahko privedejo do oviranosti ali celo smrti.
Z znižanjem holesterola zmanjšamo tveganje za srčni infarkt
"Dobri" holesterol oz. HDL (high density lipoproteins – lipoproteini z veliko gostoto): Dobri holesterol HDL z žilnih sten "odnaša" holesterol nazaj v jetra, kjer se nato presnovi.
"Slabi" holesterol oz. LDL (low density lipoproteins – lipoproteini z majhno gostoto): Delci LDL so škodljivi, ker holesterol odlagajo v žilne stene. Lahko bi rekli, da je LDL presnovna smet, saj ni zaželen v naših žilah.
Visoke vrednosti holesterola LDL predstavljajo tveganje za bolezni srca in ožilja, ki so povezane z aterosklerozo.
Za aterosklerozo je značilno kopičenje maščob (predvsem holesterola LDL) in vnetnih celic v steni koronarnih arterij, ki oskrbujejo srce in drugih arterij, kjer se tvorijo aterosklerotični plaki.
Približno polovico vseh srčnih infarktov lahko pripišemo moteni presnovi krvnih maščob, ki vključuje visok holesterol LDL.
Dejavniki tveganja in preventiva
Dejavniki tveganja za večjo srčno-žilno ogroženost so poleg slabega, LDL-holesterola tudi kajenje, visok krvni tlak in čezmerna telesna teža. Na podlagi vseh zdravstvenih stanj in drugih lastnosti posameznika zdravnik oceni skupno ogroženost pacienta.
Vsaj polovico umrljivosti in obolevnosti lahko preprečimo s preventivnimi ukrepi, kot so zdrav življenjski slog, varovalna prehrana, izogibanje tobačnim izdelkom, redna telesna aktivnost ter – po presoji zdravnika – zdravljenje z zdravili.
Pomagajte srcu, da bo še dolgo bilo
Višje ko so vrednosti holesterola LDL, bolj strma in hitrejša je pot do razvoja srčno-žilnih bolezni, lahko tudi z usodnim koncem.
Prvi korak je seveda poznavanje svojih vrednosti "slabega" holesterola in možnosti, ki jih imamo za njegovo obvladovanje.
Priporočene vrednosti krvnih maščob so različne glede na posameznikovo srčno-žilno ogroženost. Pri posameznikih brez znane srčno-žilne bolezni v primarni preventivi velja splošno pravilo 5-3-2-1. To pomeni, da naj bo skupni holesterol pod 5 mmol/l, holesterol LDL pod 3 mmol/l, trigliceridi pod 2 mmol/l, holesterol HDL pa nad 1 mmol/l.
Kdaj je čas za zdravila?
Zdravljenje povišanih vrednosti holesterola mora potekati pod zdravniškim nadzorom. Zelo učinkovita in varna zdravila za zniževanje vrednosti holesterola v krvi so samo zdravila na recept. Pri zdravljenju je ključen terapevtski dogovor z zdravnikom.
Dokazano je, da statini zmanjšajo lipidno jedro v aterosklerotičnem plaku, povzročijo nastanek debelejše vezivne ovojnice in s tem stabilizirajo nestabilni aterosklerotični plak. Tako lahko zmanjšamo tveganje za pojav srčnega infarkta, izboljšamo preživetje in preprečimo invalidnost.
Kljub temu številni bolniki dvomijo o smiselnosti zdravljenja s statini ali ga celo opustijo, saj se ne zavedajo, da s tem tvegajo srčno ali možgansko kap oziroma celo smrt. Zdravila pa so najbolj učinkovita, če jih jemljemo redno in ne prekinjamo zdravljenja samovoljno. Zdravniki opozarjajo, da ljudje v zadnjem času zaradi negativnih statinskih kampanj in zavajajočega oglaševanja alternativnih preparatov za zniževanje holesterola množično opuščajo zdravljenje s statini in se ne zavedajo tveganja, ki jih prinašajo te odločitve. Opuščanje zdravljenja s statini poveča tveganje za srčno-žilne dogodke.
Še posebej v času epidemije novega koronavirusa je pomembno, da poslušamo svoje srce, prepoznamo morebitne simptome in ne odlašamo z obiskom pri zdravniku, če je to potrebno. To pomeni tudi, da redno jemljemo zdravila, ki nam jih je predpisal zdravnik.
